10:05

Včeraj sta se odvili kar dve zakonodajni bitki na področju regulacije interneta. Najprej so poraz doživeli evropski borci za internetno svobodo. Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta je na včerajšnji seji potrdil sporni predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Že od osnutka iz leta 2016 sta za najbolj sporna veljala njegov enajsti in trinajsti člen, ki sta medtem pod plazom kritik doživela že precej popravkov.

Enajsti člen predvideva, da bi morale spletne platforme za prikazovanje novic od ustreznih medijskih hiš kupiti posebno licenco. Člen obsega te licence natančno ne predpisuje, vendar bi to lahko pomenilo tudi plačevanje za povezave na prispevke in kratke povzetke, mlajše od petih let. Podobna zakonodaja je bila že uveljavljena v Nemčiji in v Španiji. Nemške medijske hiše so začele po upadu spletnega obiska iskalnikom podeljevati take licence brezplačno, v Španiji pa je Google ukinil svoj servis za prikaz novic. Uvedbo licenc za povzetke prispevkov je na podlagi izkušenj teh držav odsvetovala celo interna parlamentarna raziskovalna študija.

Še bolj sporna pa je vsebina trinajstega člena, ki odgovornost za varstvo avtorskih pravic prenaša na vse večje spletne platforme. Te bi tako odgovarjale za morebitne kršitve avtorskih pravic na širokem področju zaščitenih del, od literarnih preko avdiovizualnih do izvorne kode. Osnutek je predpisoval celo sprotno nadziranje vseh naloženih vsebin s pomočjo algoritmov, ki bi preverjali, ali vsebina morda ni avtorsko zaščitena. Čeprav je predlog direktive to konkretno zahtevo umaknil, pa vseeno ni jasno, kakšne alternative spletnim platformam sploh preostanejo. Da je ironija še večja, bi se vsebine, ki jih nalagajo evropski uporabniki, verjetno preverjale predvsem s pomočjo algoritmov ameriških spletnih velikanov, denimo Googla in Youtuba. Ti so se v praksi že izkazali za nezanesljive in pretirano paranoične, kar je povzročilo izbris povsem zakonitih vsebin, kot so remiksi, parodije in kritike. Opozorila aktivistov spletne kampanje Save Your Internet, da bi tak člen grobo posegel v svobodo izražanja in ustvarjanja, je odbor enostavno preslišal.

Evropska poslanka Julia Reda je sicer napovedala, da bo zbrala potrebno podporo za glasovanje o mandatu odbora za pogajanja na julijskem plenarnem zasedanju parlamenta. V primeru zavrnitve mandata bi bila tako prekinjena tristranska pogajanja o predlogu s Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo.

Nepričakovano razočaranje pa so včeraj doživeli tudi ameriški podporniki internetne svobode. Urad za komunikacije kalifornijske skupščine je namreč soglasno sprejel hudo popravljeno različico zakona o internetni nevtralnosti. Predlog zakona SB 822 je konec maja sicer že potrdil kalifornijski senat. V svoji izvorni različici je predlog internetnim ponudnikom prepovedal prosto upočasnjevanje prometa in ponujanje storitev, ki se ne bi odštevale od zakupljene količine podatkov. Včeraj sprejeta različica večino teh omejitev odpravlja, njen avtor Miguel Santiago, sicer pripadnik demokratov, pa je prejemnik donacij s strani internetnega ponudnika AT&T.

8:05

V Etiopiji so se začela mirovna pogajanja med predsednikom Južnega Sudana Salvo Kiirom in voditeljem upornikov Riekom Macharjem. Gre za prvo srečanje med voditeljema od avgusta 2016, ko je Machar zapustil državo, Republika Južna Afrika pa je zanj odredila pripor. Oboroženi spopadi med silami predsednika Kiira in njegovega nekdanjega podpredsednika Macharja potekajo že od leta 2013, mirovni sporazum iz leta 2015 pa je padel v vodo kmalu po podpisu. Poleg spopadov, v katerih je umrlo že 50 tisoč ljudi, 4 milijone pa jih je moralo zapustiti domove, državo pesti tudi lakota. Razrešitev spora otežuje tudi etnični vidik, saj predsednika Kiira podpirajo Dinke, upornika Macharja pa Nueri.

Britanski parlament je potrdil zakon o brexitu, ki pooblastila prenaša z EU nazaj na Veliko Britanijo. Poslanska zbornica je zavrnila amandma lordske zbornice, po katerem bi lahko parlament prevzel proces izstopa, če vlada ne bi uspela doseči  dogovora z EU do januarja. Zakon pa prepoveduje postavitev fizične meje med Severno Irsko in Irsko brez privolitve poslancev. Britanska premierka Theresa May se bo z evropskimi voditelji sestala prihodnji teden. V prihodnosti pa bo britanski parlament odločal tudi o carinskem in trgovinskem delu brexita. 

Mednarodni denarni sklad je odobril sporazum z Argentino, po katerem bo ta upravičena do petdesetih milijard dolarjev posojila. Od tega bo 15 milijard dolarjev na voljo argentinski vladi takoj, triletni plan uravnoteženja financ pa naj ne bi posegal po socialnih izdatkih. Začetek pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom je predsednik Mauricio Macri zaradi inflacije pesa in proračunskega primanjkljaja naznanil začetek maja. Opozicija in nevladne organizacije so takrat proti morebitnim novim varčevalnim ukrepom organizirale proteste.

Ameriški predsednik Donald Trump je pod mednarodnim pritiskom podpisal izvršni ukaz, s katerim ukinja prakso ločevanja mladoletnih otrok od staršev migrantov. Ukaz pa ne predvideva takojšnje vrnitve približno 2300 odvzetih otrok staršem. Prav tako se nezakonit prestop ameriške meje kljub prošnji za azil še vedno obravnava kot kaznivo dejanje.