DESETA

Pozdravljeni v drugem Britoffu, ki ga pripravlja Aktualnopolitična redakcija Radia Študent. Kot vsak petek se Britoff posveča aktualnemu dogajanju v Evropskem parlamentu. V ponedeljek se je pred Evropskim parlamentom predstavila evropska državljanska pobuda za popolno prepoved herbicida glifosat. Pobuda je v manj kot letu dni zbrala 1,3 milijona podpisov. Evropski parlament je konec oktobra sprejel neobvezujočo resolucijo, ki zahteva popolno prepoved uporabe herbicida do leta 2022 in takojšnjo prepoved uporabe te snovi v gospodinjstvih. 15. decembra letos agrokemijskemu podjetju Monsanto poteče dovoljenje za uporabo glifosata, zato morata Komisija in Svet do takrat presoditi, če bosta to dovoljenje podaljšala. Trenutno aktualno dogajanje glede vprašanja podaljšanja dovoljenja podjetju Monsanto opiše evropski poslanec Franc Bogovič:

Izjava

Evropska agencija za varnost hrane in kemikalije – EFSA, ki je bila odgovorna za ugotavljanje škodljivosti herbicida, je presodila, da je glifosat za ljudi verjetno nekancerogen. Študija Agencije Združenih narodov za raziskavo raka, ki je pod okriljem svetovne zdravstvene organizacije WHO, je glifosat umestila med snovi, ki so za ljudi verjetno kancerogene. Bogovič razloži, da med verjetno kancerogene snovi organizacija WHO uvršča še mnoge druge, ki pa zaradi tega statusa še niso prepovedane.

Izjava

Poraba glifosata v Evropi je sicer manj problematična kot v Združenih državah Amerike, kjer je poraba od devetdesetih let naraščala. Ker večina krme za živinorejo v Evropi prihaja iz dežele onkraj Atlantika, Bogovič ocenjuje, da bi lahko imel status glifosata kot kancerogenega pomembne vplive tudi na evropsko živinorejo.

Izjava

Skačemo od kmetijstva k ustavnim zadevam. Ustavni odbor Evropskega parlamenta je podprl predlog spremembe pravil za financiranje evropskih strank. Po novem lahko evropsko stranko ustanovi le državna stranka in ne več posameznik. S tem naj bi preprečili možnost, da ena državna stranka prek različnih posameznikov ustanovi več evropskih strank in s tem pridobi več sredstev. Od državnih strank se po novem zahteva tudi, da na svojih spletnih straneh objavijo logo in manifest evropskih strank, s katerimi so povezane. Prav tako se količina sredstev, ki jih mora stranka zbrati samostojno, niža s 15 na 10 odstotkov. Ostalih 90 odstotkov sredstev je razdeljenih proporcionalno s strani Evropske unije glede na število izvoljenih poslancev v parlamentu. V primeru, da stranka samostojno ne pridobi zadostne količine sredstev, jo mora neodvisni urad za evropske stranke deregistrirati. To mora prav tako storiti v primeru, da evropska stranka ob registraciji navede lažne informacije. Kaj točno spada med lažne informacije, bomo očitno morali ugotavljati sproti.

Biro Evropskega parlamenta je podprl predlog predsednika parlamenta Antonia Tajanija, da sistematično prepove nastope, vstop in dostop v parlament vsem osebam, političnim entitetam in skupinam, ki jih Evropska unija prepoznava kot teroristične organizacije. Biro Evropskega parlamenta je sicer pristojen za notranje zadeve parlamenta, in sicer od organizacije dogodkov do financiranja strank v Evropskem parlamentu. Do odločitve biroja in Tajanijevega predloga je prišlo, ker je 60 evropskih poslancev na Tajanija naslovilo protestno pismo zaradi nastopa palestinske aktivistke Leile Khaled pred parlamentom. Khaled je članica Ljudske fronte za osvoboditev Palestine – PFLP, znana pa je tudi kot prva ženska, ki je ugrabila letalo.

OSMA

Ruandsko zunanje ministrstvo je ponudilo azil afriškim migrantom, ki so trenutno ujeti v Libiji in izpostavljeni trgovini z ljudmi. Ministrstvo samo sicer v izjavi ni navedlo števila migrantov, ki ga je Ruanda pripravljena sprejeti, je pa številko 30 tisoč migrantov podal predsednik Afriške unije Moussa Faki Mahamat. V procesu relokacije in nastanitve migrantov bo Ruanda sodelovala z Afriško unijo. Ruanda je sicer nedavno pristala tudi na relokacijo 10 tisoč afriških prosilcev za azil iz Izraela, za vsakega sprejetega prosilca pa jim bo Izrael plačal 4500 evrov.

Sudanski predsednik Omar al Bashir, ki se mudi na diplomatskem obisku v Sočiju, je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dosegel dogovor o vojaški pomoči Sudanu. Bashir je ruskega predsednika prosil za pomoč pri obrambo pred ZDA, ki je v zadnjem letu povečala svojo vojaško prisotnost ob Rdečem morju. Sudan si poleg vojaškega sodelovanja z Rusijo obeta tudi financiranje gradnje jedrskih elektrarn.

Mjanmar in Bangladeš sta podpisala začetni dogovor o možni vrnitvi pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya nazaj v deželo Rakhine v Mjanmaru. Podrobnosti dogovora še niso znane, je pa mjanmarska vlada povedala, da bo repatriirala največ 300 pripadnikov manjšine Rohingya na leto, kar bi pomenilo, da se bo proces potencialno vlekel še dvajset let. Samo od avgusta letos je namreč v Bangladeš iz Rakhine pribežalo že več kot 620 tisoč pripadnikov Rohingye.