10.05

Ponedeljkov tematski BritOFF po spremenjeni programski shemi namenjamo begunskim temam in migrantski politiki. Tokrat o sprejemanju beguncev v Trstu z okolico.

“Od humanitarnega sprejemanja k sprejemalskemu poslu” bi lahko povzeli vedno bolj opazne tendence italijanskega azilnega sistema. Sprejemni center Hiša Malala, ki leži ob slovenski meji v naselju Fernetiči, je na javnem razpisu v upravljanje dobilo podjetje ORS Italia. Center, ki ima na voljo okoli sto postelj, je v osnovi namenjen prvi stopnji sprejema migrantov, ki v Italijo pridejo prek tako imenovane balkanske poti. Gre torej predvsem za nudenje prve pomoči, tako zdravniške kot psihološke.

Zadnjih šest let sta Hišo Malala upravljala Italijanski konzorcij solidarnosti in tržaški Karitas. Konzorcij kot neprofitna organizacija v deželi Furlaniji - Julijski krajini ne vodi zgolj centrov za sprejem migrantov, ampak tudi tiste za njihovo integracijo, ki je v Trstu organizirana zelo decentralizirano. Prosilci za azil lahko v drugi fazi azilnega procesa živijo tudi v stanovanjih, tako niso skoncentrirani na enem mestu, njihovo vključevanje v lokalno skupnost pa je lažje. Če tako za prvi sprejem kot za nadaljnjo integracijo skrbijo isti ljudje, to olajša tudi neformalno komuniciranje ter sodelovanje.

Podjetje ORS Italia, ki je na razpisu po novem dobilo v upravljanje Hišo Malala, je po drugi strani privatno podjetje, katere namen je ustvarjati dobiček. Podjetje, ki je v Rimu registrirano šele od poletja 2018, je podružnica švicarskega podjetja OXZ Holding, ta pa ima britanske lastnike. ORS migrantske centre upravlja tudi v Švici, Nemčiji in Avstriji. V slednji na primer vodi največje avstrijsko begunsko taborišče v Traiskirchnu. Leta 2015 je bilo podjetje obtoženo nehumanega ravnanja z begunci v tem taborišču, kjer je število pridržanih za več kot dvakrat preseglo kapacitete.

Po izjavah podjetja je Italija le prva postaja pri prodiranju na trge sredozemskih držav. Prva dejavnost podjetja v Italiji je upravljanje letos odprtega centra za pridržanje in repatriacijo na Sardiniji, na razpisu tržaške prefekture pa je podjetje domnevno zmagalo zato, ker je ponudilo kar 14 odstotkov nižji proračun od predvidenega.

Učinki dekretov nekdanjega italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija iz leta 2018, ki so predvideli zmanjšanje prispevka za prosilce za azil, deregulacijo standardov in odpiranje razpisov za vedno več zasebnih podjetij, puščajo posledice. Kljub temu, da se nekatere lokalne skupnosti temu upirajo in delajo po starem, in kljub temu, da je Salvini s svojo stranko medtem že odletel iz vlade. Salvinijeva ideja je bila, da bi prosilcem za azil omejil dostop do sistema SPRAR oziroma sistema za zaščito prosilcev za azil in beguncev, prek katerega so občine denar lahko namenile le neprofitnim organizacijam, te pa so organizirale pogosto decentralizirano integracijo. Ta sistem je Salvini preimenoval in dostop do njega omogočil le manjšemu številu prosilcev, na primer otrokom brez spremstva. Več sredstev je Salvini preusmeril v sistem CAS oziroma izredne centre za pridržanje, ki so izredni le še po imenu, saj prek njih teče večina postopkov. A njim sredstva podeljujejo namesto občin prefekture, na razpise pa se lahko prijavijo tudi zasebna, profitna podjetja. Ali bo vstop enega od teh v azilni sistem na Tržaškem pomenil tudi poslabšanje razmer za begunce, bo jasno kmalu.

8.05

Policisti in policistke od osme do dvanajste ure izvajajo štiriurno opozorilno stavko, s katero opozarjajo na neizpolnjevanje zavez vlade iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018. Stavko organizirajo v Sindikatu policistov Slovenije brez podpore drugega od dveh reprezentativnih sindikatov v policiji, Policijskega sindikata Slovenije. V prvem sindikatu so napovedali stavko vseh policistov. Zahtevajo takojšnjo realizacijo dogovora o izvedbi strokovne in neodvisne analize zahtevnosti delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, ureditev vprašanja izplačila, vzpostavitev kariernega sistema v policiji in sprejetje sistemskih ukrepov za izboljšanje položaja policistov. Kot kaže, gre za belo stavko, saj naj bi sedaj na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje temeljiteje pregledovali vozila.

Vodja gibanja Samoopredelitev in mandatar za sestavo vlade na Kosovu Albin Kurti je podpisal koalicijski dogovor z Iso Mustafo, vodjo Demokratske lige Kosova. Koalicijski dogovor mora pred potrditvijo v parlamentu na internem glasovanju podpreti še članstvo gibanja Samoopredelitev, ki je presenetljivo zmagalo na oktobrskih volitvah. Gibanje je osvojilo 29 sedežev, Demokratska liga pa 28 sedežev v 120-članskem parlamentu. Da bi dosegli večino, stranki računata na glasove manjšinskih, nesrbskih poslancev. Če bo vlada potrjena, bo to prva kosovska vlada brez Demokratske stranke Kosova, ki je nastala kot politično krilo Osvobodilne vojske Kosova.

Francozi bodo do konca februarja v Sahel poslali 600 dodatnih vojakov, skupno število francoskih vojakov v regiji bo tako preseglo 5000. Po besedah ministrice za obrambo Florence Parly bodo vojaki nameščeni na mejno območje med Malijem, Burkina Fasom in Nigrom z namenom delovanja proti nasilju oboroženih skupin. V novembrski nesreči s helikopterjem je umrlo 13 francoskih vojakov, kar je največja posamična izguba francoske vojske od osemdesetih let dalje. Poleg vojakov pošiljajo na območje še 100 oboroženih vozil. Čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron še nedavno grozil z umikom čet iz Sahela, iz tega torej ne bo nič. Predvsem v Maliju in Burkina Fasu naj bi se v zadnjih mesecih okrepile skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, ki so tudi uradni izgovor za prisotnost Natovih, tudi ameriških sil v regiji.