Osma

Gospodarski kriminal se kljub morebitni drugačni splošni predstavi ne omejuje zgolj na sporne finančne transakcije, sumljivo lastninjenje in dogovorjene investicije, pač pa se oklepa tudi manj finih gospodarskih panog, kot je denimo trgovina z odpadnimi kovinami. Da so lahko odpadne kovine donosen posel tudi v ilegalnih okvirih, sta pokazali obsežni mednarodni preiskavi, zadnjo in najbolj aktualno, ki je potekala pod okriljem Urada za evropsko pravosodno sodelovanje, krajše Eurojust, in o kateri bo tekla beseda v naslednjih minutah, so sprožili celo slovenski preiskovalci.

Trgovina z odpadnimi kovinami sama po sebi seveda ni prepovedana, zato so Eurojust in  policije sodelujočih držav zasledovali ustaljene oblike kriminala, ki se ponavadi vežejo na gospodarstvo. Tako tudi tri pridržane v slovenskem delu preiskave, ki je potekala na 9 različnih naslovih v Ljubljani in Novi Gorici, preiskovalci sumijo kaznivih dejanj s področja davčnih goljufij in korupcije. V ozadju korupcije in utaje davkov naj bi bila mednarodna trgovina s kovinami, osumljeni v Sloveniji pa naj bi bili del večje kriminalne združbe. Na sled nedovoljenim poslom z odpadnimi kovinami so prvi prišli goriški preiskovalci, ugotovitve pa so povezali s preiskavo, ki sta jo že vodila tožilstvo in finančna straža v italijanski Brescii. Sledi so jih nato vodile na Hrvaško, Madžarsko in v Romunijo.

Vpleteni posamezniki in podjetja, ki so padla pod lupo Eurojusta, naj bi v zadnjih letih z izdajanjem lažnih računov oprali približno 35 milijonov evrov, od katerih jih je milijon policiji uspelo zaseči med samo preiskavo. Ta je potekala dlje časa, 133 policistov in kriminalistov je v tem času prečesalo 60 domov in po vsej Evropi so pridržali več deset ljudi. Širšo akcijo je Eurojust sprožil na podlagi slovenskega državnega tožilstva in že omenjenih obvestil goriških kriminalistov.

Slovenija naj bi za omenjeno mednarodno organizacijo predstavljala tranzitno državo. Pri ilegalnih poslih v zvezi z nepravilnostmi pri prodaji odpadnih kovin je sicer sodelovalo več podjetij, ki so se izogibala plačilu davka in s tem ustvarjala dobiček. Koliko časa je združba delovala, še ni znano, preiskovalci pa predvidevajo, da so bili člani te kriminalne verige dejavni že dlje časa in da bi naj na črnem trgu končale večje količine odpadnih kovin.

Podobno preiskavo so policisti in kriminalisti v 20 evropskih državah izvedli že maja lani. Pod drobnogled so takrat vzeli kar 276 oseb in 56 vozil, ki so prevažala bar-vne kovine, staro železo in kovinske odpade, opravljenih pa je bilo tudi 43 hišnih preiskav. Akcija je ob sodelovanju policije, carine in inšpektorata za kmetijstvo in okolje potekala tudi v Sloveniji. Med preiskavo so pristojni obravnavali 4 kazniva dejanja, vezana na obremenjevanje okolja in posest predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, beri kraj oziroma tatvin.  





Sedma



Napovedi, da bodo prihajajoče predsedniške volitve v nemirni Nigeriji potekale v znamenju nasilja, se dobrih 10 dni pred odhodom na volišča uresničujejo. Na severovzhodu države v mestu Gombe je le nekaj minut po predvolilnem shodu aktualnega nigerijskega predsednika Goodluck Jonathana prišlo do bombnega napada, v katerem so bili ubiti najmanj 3 ljudje, več kot 18 pa je bilo poškodovanih. Jonathan je Gombe zapustil le nekaj minut pred eksplozijo, ki je sicer izbruhnila na parkirišču pred prostorom, kjer se je odvil predvolilni shod aktualnega predsednika. Že v nedeljo je v Gombeju prišlo tudi do samomorilskega napada, ki je terjal 5 žrtev.     

Strah tudi združuje. Bojazen pred vseprisotnim bradatim terorizmom je uspel združiti tudi konzervativno špansko vlado premiera Mariana Rajoya in opozicijske socialiste Petra Sancheza, ki so podpisali tako imenovani protidžihadistični pakt. Z njim sta se španska vlada in glavna opozicijska sila zavezali k skupnemu boju proti terorizmu, ki bo vključeval strogo kaznovanje financiranja domnevnih terorističnih celic in širjenja teroristične propagande, ne pa tudi dosmrtne kazni za obsojene teroriste. Slednjo je predlagala vlada, a so predlog ob nasprotovanjih socialistov nato opustili.

Italija ima od sobote novega predsednika, s Sergiom Mattarello, ki bo uradno prisegel danes, pa se želi čimprej srečati tudi onstran zahodne meje živeča slovenska narodna skupnost. Kot je poudaril Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih zamejskih organizacij v Italiji, želijo Mattarello predvsem opomniti na sporočilo treh predsednikov - slovenskega, italijanskega in hrvaškega - iz Trsta leta 2010. Takrat so Ivo Josipović, Danilo Türk in Mattarellin predhodnik. džordžo napolitano izkazali pozornost slovenski narodni skupnosti z obiskom Narodnega doma v Trstu, ki je postal simbol odpora proti fašizmu.