Ob 10. uri

Prvi februarski BritOFF bo posvečen prizadevanju Evropske unije za ukinitev ameriških carin na španske olive. Unija se je po neuspešnem prepričevanju ta teden odločila vložiti zahtevo za posvetovanja pred Svetovno trgovinsko organizacijo, STO. Po besedah evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström so uvozne dajatve na olive iz Španije neupravičene, neutemeljene in nasprotujejo pravilom STO.

Zgodba se je začela junija 2017, ko se je Ameriško združenje za pošteno trgovino z zrelimi olivami obrnilo na ameriško ministrstvo za gospodarstvo. Pozvalo ga je, da naj uvede preiskavo uvoza španskih oliv in da naj, če ugotovi obstoj subvencij, v zvezi s katerimi se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, le-te sprejme. Konec novembra 2017 je ministrstvo ugotovilo obstoj takih subvencij, ki izhajajo iz naslova skupne kmetijske politike EU. Ta daje kmetijskemu sektorju na voljo različne subvencije, od ekoloških subvencij do subvencij za mlade kmete. Namen subvencij je zagotavljati kmetom stalen pritok dohodkov, urejati razmere na trgu in zagotavljati razvoj podeželja.

Za izravnavo cen so ZDA januarja 2018 uvedle okoli 17-odstotno protidampinško carinsko stopnjo. Zaradi uvedbe uvoznih dajatev se je v prvi četrtini leta 2018 izvoz na ameriški trg znižal za 43 odstotkov, s 6,9 milijona kilogramov na 4 milijone kilogramov. Letna prodaja na ameriškem trgu je leta 2017 znašala okoli 60 milijonov evrov. Španija je z 2,4 milijona hektarov površine, namenjene gojenju oljk, sicer največja proizvajalka oliv na svetu. Zlasti pomembna je proizvodnja oliv za Andaluzijo, kjer je zaradi ameriških ukrepov ogroženih okoli osem tisoč delovnih mest.

Dodatna preiskava, ki jo je izvedla ameriška Komisija za mednarodno trgovino, je pokazala, da španski proizvajalci olive na ameriškem trgu prodajajo po ceni, ki je od 17 do 25 odstotkov nižja od tržne. Za odpravo te razlike so po presoji ameriške vlade potrebne carine v višini med 7 in 27 odstotki, odvisno od vrste oliv. Ukrep bo koristil zlasti proizvajalcem oliv iz Kalifornije, v veljavi pa bo vsaj 5 let.

Na drugi strani so bili španski proizvajalci oliv nad odločitvijo ZDA razočarani. Opozarjajo, da odločitev pomeni napad na celoten sistem subvencij skupne trgovinske politike EU, kar je po njihovem mnenju nedopustno. Podporo jim je obljubila Evropska komisija, po presoji katere so te subvencije skladne s pravili STO, saj ta dovoljujejo subvencije, ki niso namenjene točno določenemu produktu.

Zahteva za posvetovanja, vložena včeraj, začenja postopek reševanja sporov pred STO. Po vložitvi zahteve imata sprti strani 60 dni časa, da se posvetujeta in poskusita spor rešiti sporazumno. V primeru neuspeha lahko pritožnik, v primeru oliv Unija, spor v reševanje predloži najprej panelu, nato pa še pritožbenemu telesu. To je v zadnjem času kadrovsko podhranjeno, saj ZDA blokirajo imenovanje novih sodnikov.  Namesto sedmih ima le tri člane, dvema med njimi bo mandat potekel konec decembra 2019. Prav lahko se zato zgodi, da bo spor ostal nerazrešen.

Ob 8. uri

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju kot začasnega predsednika Venezuele priznal Juana Guaidója. Obenem je visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve Federico Mogherini in države članice pozval, naj storijo enako. Resolucijo je parlament sprejel s 439 glasovi za, 104 proti, 88 poslancev se je vzdržalo. V resoluciji so poslanci zapisali, da je po njihovi presoji narodna skupščina edino demokratično telo v Venezueli. Poslanci so poleg tega obsodili nasilje v Venezueli in pozvali h kaznovanju odgovornih. Federica Mogherini je sicer na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije že napovedala vzpostavitev mednarodne kontaktne skupine, ki bo pomagala pri organizaciji novih predsedniških volitev v Venezueli. 

Po devetih mesecih pogajanj je Libanon dobil novo vlado narodne enotnosti, položaj predsednika vlade je že tretjič prevzel Saad al-Hariri. Vlado bo sestavljalo 30 ministrov iz vseh največjih strank, med njimi bodo štiri ženske. Volitve maja 2018 so bile prve po letu 2009 in prve po novem, proporcionalnem volilnem sistemu.

Državni zbor je s 25 glasovi za in 54 glasovi proti po pričakovanjih zavrnil razpis posvetovalnega referenduma o tako imenovani Marakeški deklaraciji. Predlog sta vložili SDS in SNS z razlago, da je treba vprašanje prepustiti ljudstvu. H Globalnemu dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je Slovenija pristopila decembra lani.