DESETA



V rubriki, v kateri se ukvarjamo predvsem z listanjem starih časopisov, se tu in tam ustavimo tudi na straneh njihove črne kronike. Ob prebiranju  novic o tragičnih delovnih nesrečah, manjših delinkventih pa tudi o bolj resnih oblikah kriminala, še zlasti pri slednjih ugotovimo, da so nekatere njegove klasične oblike zimzelene in aktualne še danes.

Eno od vseskozi prisotnih področij kriminala je prekupčevanje s prepovedanimi drogami. Ne mine teden, ko ne bi brali o policijski zaplembi te ali one nedovoljene snovi. Tako smo se minuli teden lahko seznanili z rekordnim zasegom kokaina v Romuniji v zadnjih letih, v Grčiji pa so prekupčevalci nase opozorili z Disneyjevimi Miki Miškami, natisnjenimi na paketih, v katerih so tihotapili heroin in kokain. Slednja sta bila med uživalci priljubljena tudi v 30. letih prejšnjega stoletja, kamor se selimo tokrat. Članek, objavljen v časopisu Jutro 10. aprila 1933, ki mu bomo prisluhnili, pa razkriva tudi že takrat dobro razvejano trgovino z mamili, ki je delovala po podobnih principih kot danes.

“Trije Grki zastrupljajo svet



Russel paša, policijski ravnatelj v Kairi, je predložil Društvu narodov, odseku za zatiranje strupov, grozljivo poročilo o zastrupljevalni akciji sveta s hašišem, opijem, heroinom in kokainom. To akcijo vodijo trije Grki, ki imajo razpredene svoje mreže širom sveta in tako dobro organizirano službo, da jim ne more nihče do živega.



Njihov sindikat za razpečevanje mamil je v pravem pomenu besede svetoven. Razpreden je po vseh državah, a tako lokavo in vešče, da mu nihče ne more ugotoviti vrhovnega vodstva. Dasi švigajo agenti sindikata po vsem svetu, se niti ne poznajo med sabo in so tako rekoč lutke na nitkah nevidnih rok.



Sindikat vnovči letno skoro za milijardo dinarjev čistega dobička. Gigantska razpredenost organizacije pa izhaja že iz dejstva, da je v njenih službah nad 280.000 oseb. Njih dohodki so prav lepi.

Koncern zastrupljevalcev sveta združuje tvorničarje v Turčiji, Egiptu, Bolgariji, na Grškem in v Mali Aziji. Ti tvorničarji razpečajo na mesec najmanj dve toni mamil, ogromno količino v primeri z neznatnimi množinami, ki zastrupljajo nesrečne zemljane. Posebno heroin igra v zadnjih letih čedalje važnejšo vlogo.



Mednarodne oblasti si že od nekdaj prizadevajo, da bi odkrile, kdo so zastrupljevalci. Toda njihovih imen in bivališča ni mogoče dognati. Samo v Smirni in Carigradu so prišli izdelovalcem na sled, ki pa so takoj nato izginili kakor da so se vdrli v zemljo. Pozneje so zasledili slična podjetja še v Bolgariji ob obali Črnega morja in v Švici. Toda tam so jo producenti popihali, dokler jim niso postala tla prevroča.



Kljub temu se je mednarodni policiji posrečilo, da ima danes v rokah imena vseh članov svetovnega sindikata za mamila. Pravi zločinci živijo na Grškem, od koder vodijo svoje podjetje Podrejeni jim organi ne vedo nikoli, kdo je njih gospodar. In vendar so v službi te tajne trojice kapitani in ladje z velikanskimi tovori, diplomati, sprevodniki spalnih voz, artisti, potniki, šoferji in celo igralci. Sistem razpečavanja mamil je izdelan do zadnja podrobnosti. Kurirji švigajo sem in tja, iz dežele v deželo ter prenašajo in prevažajo v zavojčkih, steklenicah, ampulah prepovedane strupe. Nihče pa ne ve po čigavem naročilu ravna in komu je namenjena pošiljatev na koncu.



Transport sam na sebi je nenevaren in tudi slabo plačan. Zato pa dobe tem obi1nejšo nagrado tisti, ki se morajo izpostaviti nevarnostim pri nadrobni prodaji. V nekih deželah je v službi tega tajnega sindikata celo podzemlje. Tajni zastrupljevalci se poslužujejo v dopisovanju med sabo šifrirane pisave, ki ji doslej niso mogli najti ključa. Društvo narodov bo imelo še mnogo dela, preden bo zatrlo in onemogočilo to golazen, ki kuje kapital iz slabosti svojih žrtev.”