Predvolilnemu času so šteti dnevi, z njim pa bo tudi konec soočenj, predvolilnih bojev in prenapihnjenih političnih obljub v lovu za glasove. Vsaj za kratek čas. Zadnji od predlogov zakonov, ki ga trenutni vladi pred volitvami ne bo uspelo spraviti skozi zakonodajni postopek, se v najpomembnejšem delu nanaša na pitno vodo oziroma edino surovino, ki je ima Slovenija vsaj za zdaj dovolj. Kot je vladi kot predlagateljici v naravi, je s predlogom na prste stopila pomembnemu naslovniku. V zadnjem Neuradnem listu pred državnozborskimi volitvami o predlogu zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja.

Predlog zakona, ki je trenutno v javni obravnavi, je premier Janez Janša napovedal že oktobra lani. Zagotovil je, da bodo spremembe na področju oskrbe s pitno vodo in drugih gospodarskih javnih služb varstva okolja sprejete do konca mandata njegove vlade. To se več kot očitno ne bo zgodilo, saj so volitve pred vrati, predlogu novih predpisov pa nasprotuje njihov pomemben naslovnik, lokalna samouprava. O njihovem odzivu malo kasneje, najprej se osredotočimo na napovedane spremembe.

Sedanje gospodarske javne službe varstva okolja, ki jih morajo zagotavljati občine, so čiščenje odpadne vode, zbiranje in obdelava komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov te obdelave, čiščenje javnih površin in oskrba s pitno vodo. Prav slednja je predmet urejanja novega predloga. Po predlogu naj bi oskrbo s pitno vodo in vodo za gospodinjstva prevzela država, vendar le v imenu. To nalogo bi opravljala posredno, preko starega izvajalca, torej občin. To bi pomenilo, da bi morale občine zagotavljati vso infrastrukturo za opravljanje te naloge, tako kot to počnejo že sedaj. Na tej točki gre torej le za birokratsko spremembo uradnega nosilca javne obveznosti.

Predlog pa postane problematičen v delu, v katerem piše, da mora oskrbo z vodo zagotavljati izključno javno podjetje ali javni gospodarski zavod, ki mora biti v stoodstotni lasti občine. Kot so pojasnili v združenju Skupnost občin Slovenije, pogoj popolnega lastništva na občine prenaša veliko finančno in administrativno breme, ki ga težko nosijo same. Prav tako bi se s takim zakonom morale spremeniti vsebine trenutnih koncesijskih pogodb in mnogih odlokov posameznih občin, pod vprašaj pa bi bile postavljene morebitne združitve ali ustanovitve komunalnih podjetij.

Zakonski predlog tudi predvideva, da imajo vse občine obveznost, da z vodo iz javnega vodovoda oskrbujejo najmanj 5000 uporabnikov. Za tak podvig bi moralo 100 občin, ki tega standarda trenutno ne izpolnjujejo, ustanoviti posebno javno podjetje, to pa predstavlja še dodatne stroške za občine. Zaradi navedenih zakonskih sprememb in dejstva, da se Ministrstvo za okolje in prostor v predlogu ni spuščalo v ocenitev potrebnih stroškov, je Skupnost občin Slovenije na ministrstvo poslala zahtevo po zaustavitvi zakonodajnega postopka in umiku omenjenih spornih določil.