SEDMA

Že včeraj je ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino pripotoval v London, da bi se z britanskim kolegom Williamom Haguem dogovorila o prihodnosti ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, ki se še vedno nahaja na ekvadorskem veleposlaništvu na britanskem otoku. Tričetrt urni pogovor ni prinesel nič posebno novega, razen tega, da nameravata vpleteni strani ustanoviti delovno skupino za rešitev vprašanja Julian Assange. Sicer pa je že leto od kar se Assange zaradi neizbežne izročitve Švedski uradno zaradi obtožbe spolnega nadlegovanja zadržuje na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.

Ob britanskih kolegih poznamo tudi tiste, ki so nežnejšega spola, torej kolegice. Ena izmed njih, ki se ukvarja s prostitucijo je nedavno doživela obisk policije. V kraju West Midlands v Angliji je bila prijavljena s strani svoje stranke, ki jo je obtožil kršitve zakona o »prodaji blaga.« Zakon o prodaji blaga iz leta 1979 namreč daje potrošniku pravno pravico, da morajo biti stvari, ki se prodajajo, zadovoljive kakovosti, ustrezati morajo namenu in opisu. Moški se je pritožil predvsem zato, ker prostitutka ni bila tako privlačna kot je trdila da je, ter ni imela oznake »buyer be 'were«.

Na slovenskem pa se obeta konec še enemu nedotakljivemu. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je v državnem zboru namreč napovedal, da bo generalni konzul v trstu Trstu Dimitrij Rupel 31. julija izpolnil pogoje za upokojitev in mu bo v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ prenehalo delovno razmerje na zunanjem ministrstvu. 

OSMA

Pet let po gospodarsko-ekonomski krizi, ki je na cesto spravila na milijone ljudi, spravila na kolena Grčijo ter razklala Evropo, se je zgodilo srečanje G8 na severnoirskem. Skupina osmih najbogatejših držav na svetu brez Kitajske, Indije in Brazilije je pred pragom potrditve prostotrgovinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Gre za liberalizacijo trga, ki odpira polje 800 milijonim potrošnikom. Če vržeš pesek v oči ga vrzi veliko.

Država, ki jih je najbolj nasankala uradno zaradi finančne krize, je Grčija. Pred slabim tednom je vlada Antonisa Samarasa spet uradno zaradi varčevalnih ukrepov zaprla javno radiotelevizijo ERT. Sindikat ERT-ja je po tem radikalnem dejanju na sodišče podal pritožbo, s katero je zahteval preklic zaprtja. Vrhovno sodišče je včeraj sindikatu prikimalo, tako bo javni medij spet normalno oddajal dokler ne bo vlada vzpostavila novega nacionalnega medija. Rezanju se po pravnih poteh pač ni mogoče izogniti.

Leta 1986 je Mednarodna komisija razglasila svetovni moratorij na kitolov zaradi zmanjšane populacije teh živali v divjini. Moratoriju se Islandija že ves čas upira in od leta 2006 ga tudi ne spoštuje. Zadnji dve leti sicer trdijo, da niso uplenili nobenega kita, včeraj pa so ponovno odprli sezono za lov. Načrtovana kvota letos je 184 kitov, večina mesa pa naj bi bila prodana Japoncem.

DEVETA

Ameriški predsednik Barack Obama ni spremenil svojega mnenja glede pred kratkim še tajnega programa nadzora nad telefonskimi pogovori Američanov in spletno komunikacijo tujcev. Verjame namreč, da je nujen za predhodno odkrivanje teroristov. Na javni televiziji PBS je ob tem dodal, da se bo zavzel za javno razpravo o ravnotežju med pravicami do zasebnosti in nacionalno varnostjo. Obama je sicer zaradi tega razkritja ob več kot deset odstotno podporo, kljub temu, da je večina Američanov do nadzora indiferentna.

Medtem ko se na Irskem že drugi dan družijo predstavniki držav G8, se bodo danes v Luksemburgu dobili okoljski ministri držav Evropske unije. Močne poplave v Srednji Evropi so jih namreč spodbudile, da rečejo kakšno na temo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. V Bruslju so že pred tem izračunali, da bi z vsakim evrom za zaščito pred poplavami prihranili šest evrov potrebnih za sanacijo.

Preventiva boljša kot kurativa so izračunali. Manj verjetno kalkulira Društvo in sindikat novinarjev Slovenije ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki pripravljajo popoldne pred grško ambasado protestni shod v podporo zaposlenim na grški javni televiziji. Ob 18-ih sledi še javna tribuna v KUD-u France Prešeren in sicer z naslovom „Upor pogodbenikov“, na kateri bodo zbirali tudi podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v medijih.

DESETA

Zadnji današnji Britoff začenjamo z Brazilijo. Na ulicah večih mest po državi je včeraj po nekaterih podatkih demonstriralo okoli 200 tisoč ljudi. Ena od glavnih parol se je dotikala koruptivnosti oblastnikov, pri čemer je iskro sprožilo podražanje avtobusnih prevozov v začetku tega meseca. Povsem razumljivo ob predpostavki, da bo Brazilija za nogometno prvenstvo prihodnje leto in za olimpijske igre leta 2016 zapravila več milijard dolarjev, pri čemer gre na slabše tudi zdravstvu in sociali.

Od glasnosti pa k molku. Iz hollywoodskih kriminalk gotovo poznate naslednje besede, ponavadi zdrdrane iz strani policista: „You have the right to remain silent when questioned. Anything you say or do may be used against you in a court of law.„ Mirandino pravilo, kot ga imenujejo, ni več kar je bil. Ameriško vrhovno sodišče je namreč razsodilo, da molk aretiranega več ne ščiti in je lahko uporabljen kot obremenilni dokaz proti njemu. Nadaljno zaščitno tišino si lahko pridržanec sicer zagotovi z omembo petega amandmaja, ki ščiti pred samoobdolžitvijo.

Univerza v Ljubljani voli novega rektorja za obdobje štirih let. Okoli 3500 volilnih upravičencev lahko izbira zgolj med nekdanjim ministrom za delo in profesrojem na FDV-ju Ivanom Svetlikom ter Jožefom Duhovnikom iz Fakultete za strojništvo. Študentski svet univerze je konec maja odrekel podporo obema kandidatoma, ker nista ponudila konkretnih odgovorov na preproste probleme. Vendar to mnenje za 550 študentski elektorjev seveda ni zavezujoče.