PREDOZIRANJE Z BRITOFF-om

SEDMA

Popularna internetna komunikacijska stran Twitter je zgolj tri mesece po začetku prodaje svojih delnic na borzi objavila izgubo za leto 2013 v višini 645 milijonov dolarjev. Vrednost podjetja je bila ob vstopu na borzo sicer ocenjena kar na 18 milijard dolarjev, po objavi slabih poslovnih rezultatov pa so delnice takoj padle za 12 odstotkov. Glavni vir dohodkov Twitterja je prodaja oglasnega prostora in podatkov o navadah njegovih uporabnikov, investitorji pa z rastjo in širitvijo podjetja računajo tudi na večje dobičke. Njihova optimistična pričakovanja so se kot kaže izjalovila predvsem zaradi upočasnjene rasti uporabnikov. Ta je namreč v zadnjem četrtletju prejšnjega leta znašala 3,8 odstotkov glede na prejšnje četrtletje, kar je precej manj kot 10 odstotna rast z začetka leta.

Precej vrtoglave vsote denarja se vrtijo tudi v sporu med upravo panamskega prekopa in konzorcijem podjetij, ki vodijo projekt njegove razširitve. Predstavniki španskega gradbenega podjetja Sacyr, ki je na čelu konzorcija, sicer zanikajo, da so se dela na kanalu ustavila, a so bila med sprtima stranema izmenjane dokaj ostre besede. Glavna točka nesoglasij so dodatni stroški projekta v višini dobre milijarde in pol dolarjev in seveda vprašanje, kdo bo te stroške pokril. Dela, ki so se začela leta 2009, so že v zaostanku, razreševanje spora preko sodišč pa bi le-tega še precej povečalo. Za državo bi to pomenilo ogromne izgube od pobranih dajatev za plovbo preko ene najpomembnejših svetovnih trgovskih poti. Načrt ražiritve sicer predvideva, da bo kanal prevozen za ladje z do 12 tisočimi zabojniki, medtem ko je njegova trenutna zmogljivost 5000 tisoč.

Po besedah newyorških zdravniških uradnikov testi, ki so jih opravili na truplu nedavnego preminulega igralca Philipa Seymourja Hoffmana, še niso pokazali pravega vzroka njegove smrti. Z nekaj cinizma in črnega humorja lahko zgolj izrazimo osuplost nad dejstvom, da je očitno tako težko ugotoviti razlog smrti človeka, ki so ga našli ležati z zapičeno iglo v roki in obkroženega z vrečami heroina. Policija še vedno sestavlja mozaik zadnjih ur igralčevega življenja, med prioritetnimi nalogami pa je seveda tudi odkritje izvora heroina. Po zadnjim podatkih policije v njem niso zaznali primesi sintetičnega analgetika fentanila, ki je v zadnjem času pri rekreativnih uživalcih povzročil kar nekaj smrti zaradi overdosa. V zvezi s heroinom v Hoffmanovem stanovanju so sicr že bile aretirane štiri osebe.

OSMA

Z včerajšnjim dnem se je iztekel rok, do katerega bi se moral sirski režim znebiti celotne zaloge svojega kemičnega orožja, kar pa se ni zgodilo. To utegne ogroziti sporazum med Rusijo in Združenimi državami Amerike iz oktobra lanskega leta, ki je slednjo odvrnil od vojaškega posredovanja zoper oblast predsednika Bašarja al Asada, ali pa vsaj precej zamakniti njegove časovne okvire. Neizpolnjevanje obveznosti uradnega Damaska je zelo neprijetno predvsem za Rusijo, ki je zastavila svoj ugled v prid bližnjevzhodnega zaveznika. Rusi zato že od torka hitijo z napovedjo skorajšnjih novih pošiljk, ki naj bi jih režim kmalu oddal na uničenje. Režimski uradniki se ob tem izgovarjajo na slabe povezave do pristanišča Latakija preko ozemelj, kjer potekajo spopadi. Naslednji pomembnejši rok v okviru sporazuma je 31. marec, do katerega naj bi bila na ameriškem tovornem plovilu Cape Ray uničena večina sirskega kemičnega arzenala.

Organizacija Združenih narodov je izrekla zahvalo hollywoodski filmski industriji za dvigovanje ozaveščenosti glede kriminala, povezanega s svetovno kulturno dediščino, predvsem v zvezi s plenjenjem tovrstnih dragocenosti v Siriji med tamkajšnjo državljansko vojno. Hollywood si je pohvalo prislužil s filmom »The Monuments Men«, ki v ameriške kinematografe prihaja v petek. Govori sicer o ekspertih, zadolženih za vrnitev ukradenih umetnin s strani nacistov med 2. svetovno vojno. Igralska zasedba je kar precej zvezdniška z Georgeom Clooneyem, Mattom Damonom, Billom Murrayem, Cate Blanchett in Johnom Goodmanom.

UNESCO se bo čuvanja civilizacijske dediščine v Siriji lotil tudi malce bolj konkretno, saj je s strani Evropske unije dobil sredstva za vzpostavitev svoje misije v prestolnici Libanona, Bejrutu. Misija bo zadolžena za zbiranje informacij o zgodovinski dediščini iz Sirije. V Bejrutu so do sedaj kar nekaj takim predmetov že prišli na sled. Poleg tega UNESCO-va misije usposabljajo policijo in carinske uradnike v Turčiji, Jordaniji in Libanona za prepoznavanje teh predmetov.

Ekstremno zimsko vreme ne povzroča težav samo v Sloveniji, pač pa ponovno tudi v Združenih državah Amerike. Predvsem njen severovzhodni del je včeraj utrpel pravi »slovenski scenarij«. Močno sneženje in led sta namreč povzročila množičen izpad električne energije, ki je prizadel okoli milijon domov in gospodarskih subjektov. Najhuje je bilo v zvezni državi Pennsylvania, nevšečnosti pa so občutile tudi Maryland, Arkansas, New Jersey, West Virginia, Kentucky, Delaware, New York in Ohio.

DEVETA

Ameriški oddelek za domovinsko varnost pristojne ruske organe opozarja o nevarnosti terorističnega napada med zimskimi olimpijskimi igrami, ki se uradno odpirajo jutri. Edina stvar, pri kateri so bili nekoliko bolj specifični, je ta, da naj bi potencialni napadalci skušali pretihotapiti eksplozivna sredstva na letalo za Soči v tubah za zobno pasto. Pristojni ameriški urad sicer ni spremnil navodil svojim državljanom glede potovanja v Soči, so pa napovedali, da bodo to storili, če se jim bo zdelo potrebno. Američani so za čas trajanja olimpijskih iger v Črno morje namestili tudi dve svoji bojni ladji.

V dneh pred uradnim začetkom olimpijskih iger pa se še stopnjujejo pritiski zoper ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovo verzijo demokratične ter odprte družbe. Več kot 200 svetovno znanih literatov je tako z odprtim pismom v britanskem časniku Guardian vnovič obsodilo ruske zakone glede istospolne usmerjenosti in blasfemije. Označili so jih kot dušilec kreativnosti, ki lahko ogrozi ustvarjalce in njihovo svobodo izražanja. Ruske oblasti so pozvali naj zakone umaknjo. Med podpisniki odprtega pisma so meddrugim štirje Nobelovi nagrajenci - Günter Grass, Wole Soyinka, Elfriede Jelinek in Orhan Pamuk, med bolj znanimi avtorji pa še Salman Rushdie, Ian McEwan, Margaret Atwood in drugi.

Turški parlament je sprejel zakon, ki uvaja strožji nadzor nad internetom in daje oblastem nekatera dodatna pooblastila. Meddrugim tako telekomunikacijskim operaterjem omogoča blokiranje določenih spletnih strani brez predhodnega soglasja sodišča in jim nalaga, da morajo dve leti shranjevati podatke o internetnih aktivnostih posameznikov. Glede slednjega ni potrebno posebej poudarjati, da morajo ti podatki biti na voljo tudi oblastem, če jih zahtevajo. Parlamentarna večina premiera Tayyipa Recepa Erdogana je sporni zakon sprejela kljub nasprotovanjem opozicije, ki je premiera zaradi krčenja demokratičnih svoboščin med debato primerjala tudi z Adolfom Hitlerjem. Erdogan je sicer odkrit kritik interneta, Twitter je tako označil kot nadlogo, družbena omrežja pa kot največjo grožnjo družbi. Slednja so bila množično uporabljena med lanskoletnimi protivladnimi protesti s strani protestnikov, zato lažje razumemo Erdoganov gnev nad novimi oblikami komunikacijske tehnologije.

DESETA

London vstopa v drugi dan stavke delavce podzemne železnice, zaradi napovedani odpuščanj in ukinitev delovnih mest. V podzemnem prometu je prišlo do številnih zastojev in prekinitev, kar je še povečalo gnečo, značilno za velemestne podzemne postaje tudi pri normalnem obratovanju. Stavka se bo končala jutri, ko naj bi se sindikati tudi udeležili pogajanj o napovedanih ukrepih uprave. Oblasti sicer razmišljajo o spremembi zakonodaje, s katero bi londonsko podzemno železnico uvrstili med nujne storitve, s čemer bi otežili izvedbo zakonite stavke. Uprava se brani, da so številna delovna mesta, ki jih želijo ukiniti, s pojavom novih tehnologij postala nepotrebna.

Vlada obravnava poročilo o razmerah na območjih, ki sta jih prizadela sneg in žled. Posledice ujme pristojni soglano označujejo za katastrofo, nadaljni ukrepi vlade pa bodo namenjeni predvsem sanaciji škode v gozdovih in na energetskem ter železniškem omrežju. Naša država bo zaprosila tudi za pomoč Evropske unije iz solidarnostnega sklada. Končna škoda sicer še ni ocenjena, a je precej verjetno, da bo ta presegla 210 milijonov evrov, koliko znaša prag kriterija, za dodelitev pomoči iz sklada.

Pred dobro uro je preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu začela svojo enajsto sejo. Na dnevnem redu je zaslišanje prič, napovedani pa so Marjan Kramar, nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske Banke, Draško Veselinovič, nekdanji generalni direktor in predsednik uprave Ljubljanske borze ter Matjaž Kovačič, nekdanji predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor. Zelo zanimivo pa bo gotovo tudi na nujni seji komisije za peticije, enake možnosti in človekove pravice, ki se je začela istočasno. Tam bo na tapeti stanje na Vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in osumljencev kaznivih dejanj nekdanje Službe državne varnosti.