V današnjem neuradnem listu bomo na kratko pregledali osrednje novosti predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Začnimo z bistvenim. V zakonu je za znanstvenoraziskovalno dejavnost zagotovljeno državno financiranje v višini enega odstotka BDP, in sicer če je letna rast 0,08 odstotka BDP. Če je v določenem letu rast BDP negativna ali je ni, je državno financiranje lahko nižje. Letošnji proračun za ta namen predvideva sredstva v višini približno pol odstotka BDP. 

Eden od namenov novele zakona je nagrajevanje »najuspešnejših« raziskovalcev, zato predlaga uvedbo možnosti nagrajevanja raziskovalcev do dvakratnika osnovne plače, če so za to zagotovljena sredstva, ki niso sredstva državnega proračuna Republike Slovenije. Gre torej za fleksibilnost plač raziskovalcev, ki delajo na projektih za določen čas, pri čemer so ti projekti financirani iz zunanjih virov. Tako naj bi zmanjšali beg mladih domačih raziskovalcev v tujino in okrepili mednarodno sodelovanje. Vodje nekaterih projektov, na primer projektov Evropskega raziskovalnega sveta, namreč s težavo dobijo konkurenčne raziskovalce iz tujine, za kar je praviloma kriva nizka plača. 

Visokošolski sindikat pri tem opozarja, da se bo zaradi uzakonitve tovrstnega nagrajevanja povečala neenakost pri vrednotenju dela glede na to, na katerem raziskovalnem področju je raziskovalec dejaven in kako lahko trži svoje delo. Poleg tega bodo pri nagrajevanju privilegirani raziskovalci pri aplikativnih projektih. Vendar bodo v naslednjih letih prihajajoči projekti večinoma projekti temeljnega raziskovanja, manj pa aplikativnega. 

Ministrstvo za izobraževanje je deloma upoštevalo željo javnih raziskovalnih ustanov po večji avtonomnosti. Pričakuje se, da se bo s tem zakonom tudi zmanjšala razlika v avtonomiji med inštituti in našimi univerzami. K večji avtonomiji bo med drugim pripomogla novost, po kateri upravni odbor javnega raziskovalnega zavoda za sprejem statuta ne bo potreboval soglasja ustanovitelja ne glede na določbe zakona o zavodih. Soglasje ustanovitelja prav tako ne bo potrebno pri imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda.