Pozdravljeni v novem terminu za tehnološke novice. V času, ko nošnja mask povsod nekoliko jenjuje, se znova pojavljajo različni apetiti po uporabi tehnologij za prepoznavo obraza.

Škotski šolarji svoje kosilo tako plačujejo kar s svojim obrazom. Devet šol iz pokrajine North Ayrshire je prejšnji teden v jedilnice namestilo kamere, ki otrokom poskenirajo obraz in ga primerjajo s fotografijami, shranjenimi na šolskem strežniku. Sistem, ki ga šolam dobavlja zasebno podjetje CRB Cunninghams, naj bi zgolj zagotavljal domnevno prepotrebno brezstičnost v času covida. Pred tem naj bi šole namreč uporabljale nehigiensko prepoznavo prstnih odtisov, prepoznava obraza pa naj bi tudi občutno skrajšala čakalne vrste za obroke. Tehnologiji nasprotuje nevladna organizacija za digitalno zasebnost Big Brother Watch, ki je šole opozorila, naj otrok zaradi prehrane ne izpostavljajo pretiranim varnostnim postopkom, ki kvečjemu spominjajo na prehode državnih mej. Poleg tega je opozorila, da s podatki otrok upravlja zasebno podjetje, ki ni razkrilo, ali ima dostop do teh podatkov še kakšna tretja stran. Škotska vlada sicer zatrjuje, da vso odgovornost za zbrane podatke nosijo lokalne oblasti.

Nove uporabne funkcije svojega obraza pa se od petka naprej lahko veseli tudi približno 6 milijonov dnevnih uporabnikov podzemne železnice v Moskvi. Sistem Face Pay deluje na podoben način kot v škotskih šolah – potnik na strežnik transportnega podjetja naloži svojo fotografijo ter vse skupaj poveže s svojo plačilno in metrojsko kartico. Kamere naj bi nato omogočile hitro prepoznavo obraza na vseh 250-ih postajah podzemne železnice. Moskovske oblasti tudi v tem primeru poudarjajo hitrost in brezstičnost v času covida, do podatkov pa naj bi imelo dostop samo notranje ministrstvo.

A kamere z visoko ločljivostjo, ki so zmožne prepoznave obrazov, na moskovski podzemni železnici in tudi v mestu niso nič novega, vseh skupaj naj bi jih bilo že okoli 200 tisoč. Že lani je bilo po moskovskem metroju nameščenih okoli 5 tisoč kamer z možnostjo prepoznavanja obrazov, mestna oblast pa je za širjenje te mreže kasneje namenila več kot 22 milijonov dolarjev. Metrojska mreža nadzornih kamer je v začetku leta prišla prav tudi policiji, ki je s pomočjo tehnologije prepoznave obraza udeležence protestov v podporo opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu prestregla že med potjo na proteste. Med njimi je bil tudi fotograf in bloger Georgij Malets, ki ga je policija pridržala januarja in ki zatrjuje, da so bile za prepoznavo uporabljene njegove osebne fotografije s Facebooka. Nevarnost zlorabe sistema Face Pay izpostavlja tudi Stanislav Šakirov, ustanovitelj nevladne organizacije za digitalne pravice Roskomsvoboda, ki opozarja, da uporaba te tehnologije ni transparentna in da lahko vsi zbrani podatki pristanejo v rokah policije in obveščevalnih služb. Roskomsvoboda je v preteklosti že razkrila, da policisti do moskovskih kamer za prepoznavo obraza dostopajo prek preprostih hiperpovezav, ki se jih da deliti tudi z nepooblaščenimi osebami. Za povrh vsega so se osebni podatki nadzorovanih oseb nemalokrat prodajali tudi na temačnih kotičkih interneta. Informacijski oddelek moskovskih oblasti, ki upravlja z mestnimi nadzornimi kamerami, pa je zagotovil, da policiji posreduje samo posnetke tistih oseb, ki jih sistem s primerjavo policijskih seznamov prepozna kot osumljence za kazniva dejanja. Seveda.

V Sloveniji policija uporablja sistem za prepoznavo obraza Face Trace, ki naj ne bi omogočal avtomatskega primerjanja posnetkov z drugimi zbirkami podatkov, kot je Facebook, ampak samo z lastno policijsko evidenco. Policija prav tako zanika uporabo tehnologije Clearview AI, ki je v lasti ameriškega zasebnega podjetja in omogoča avtomatično primerjavo posnetkov z različnimi zbirkami.