Osma 



Minuli torek smo se ob tem času, namenjenem organiziranemu kriminalu, skupaj s kartelom Los Zetas potikali po Mehiki, v tej srednjeameriški državi pa ostajamo tudi tokrat. Z obglavljenjem županske kandidatke Aide Nava v zvezni državi Guerrero na jugu države je namreč s senzacionalizmom napajajoča se medijska pozornost tokrat pripadla manjšemu kartelu Los Rojos , ki je prevzel odgovornost za okrutni umor.

Kalvarija Aide Nave, ki se je na prihajajočih junijskih lokalnih volitvah nameravala potegovati za županjo mesta Ahuacuotzingo, se je začela v ponedeljek pretekli teden, ko so na službeni poti njeno vozilo zaustavili neznanci. Kot se je izkazalo pozneje, je šlo za pripadnike kartela Los Rojos, ki so Navo kljub spremstvu svetovalcev uspeli iztrgati iz vozila, jo ugrabiti in odpeljati na neznano lokacijo. Po več dneh iskanja je mehiška policija truplo obglavljene županske kandidatke uspela najti ob cesti v bližini prestolnice Guerrera, mesta Chilpancingo, ob njem pa je ležalo sporočilo kartela Los Rojos, da bo enaka usoda doletela vse politike, ki ne bodo želeli sodelovati z njim.

Atentat na Aido Navo, kandidatko Stranke demokratske revolucije, ki je zavračala sodelovanje z lokalnimi narko tolpami, je ponovno opozoril na preplet lokalne politike in mehiških organiziranih kriminalnih združb. Potem ko mehiškim zveznim oblastem še ni uspelo dokončno razrešiti septembrske ugrabitve 43 študentov v bližini mesta Igualu, v katerega so bili vpleteni lokalni politki in kriminalna združba Guerreros Unidos, je zdaj udaril rivalski kartel.



Kartel Los Rojos se sicer za prevlado v zvezni državi v Guerreru bori z že omenjenim kartelom Guerreros Unidos in v zadnjem času tudi s skupino Los Ardillos. Rdeči kartel, ki je izšel iz Zalivskega, si prevlado na kriminalni sceni poleg trgovine z drogo zagotavlja tudi z umori, vse bolj tudi nelojalnih politikov ali celo nasprotnikov. Ali Los Rojos stojijo tudi za umorom Aidinega moža in nekdanjega župana Ahuacuotzinga Francisca Quinoneza (izg. franciska kvinoneza), ki so ga ustrelili leta 2014, in ugrabitvijo njenega še vedno pogrešanega sina, uradno ni znano.





Sedma

 

Francoske oblasti so začele izvajati novembra sprejete protiteroristične zapovedi in v skladu z njimi blokirale spletne strani, ki naj bi opravičevale oziroma bile povezane s terorizmom. Francoski varuhi miru so svoje kibernetične protiteroristične mišice napeli nad petimi kao spornimi internetnimi pejdži, ki naj bi bili povezani s prestrašno Islamsko državo, in jih skupaj s ponudniki internetnih storitev blokirali. Novembrski protiteroristični zakon francoskim oblastem omogoča tudi preprečitev odhoda iz države ljudem, za katere sumijo, da se želijo pridružiti islamskim borcem. Tudi to možnost je francoska policija že preizkusila in šestim Francozom, ki so želeli v Sirijo, sredi februarja odvzela potne liste.  

Italijanska policija je v Firencah zaradi korupcije prijela štiri osumljence, proti 51-im pa je uvedla preiskavo. Osumljeni naj bi koruptivna dejanja zagrešili pri sklenitvi pogodb za javne investicije v višini 25 milijard evrov, finančne mahinacije pa naj bi si vpleteni zamislili tako, da so cene enostavno zvišali za približno 40 odstotkov. Med aretiranimi se je znašel tudi Ercole Inkalza, do lani visoki uslužbenec oddelka za javne investicije na italijanskem ministrstvu za promet in infrastrukturo.

Koalicijski partnerici SD in Desus sta zadovoljni z izborom kandidatke za ministrico za znanost, izobraževanje in šport premiera Mira Cerarja. Kot je znano, je predsednik vlade za naslednico Stanke Setnikar Cankar predlagal poslanko Stranke modrega centra Klavdijo Markež, z izborom pa se strinjajo tudi socialdemokrati in stranka upokojencev. Po mnenju vodje SD-jevih poslancev Matjaža Hana, ima Markež vse potrebne strokovne reference za ministrovanje; da bo uspešno opravljala zahtevno funkcijo, pa je prepričan tudi njegov kolega iz vrst DeSUSa Franc Jurša. Preden pa zasede ministrski fotelj, Klavdijo Markež seveda čaka še celotna parlamentarna procedura.

Zaradi vse večjega nasilja med različnimi tolpami in karteli v mehiški zvezni državi Guerrero resno razmišljajo, da bi lokalne volitve, napovedane za 7. junij, prestavili.