Ob 10. uri

V evropskem Britoffu danes o resoluciji evropskega parlamenta, usmerjeni proti neofašizmu in neonacizmu v Evropski uniji, ter pogajalskih izhodiščih parlamenta za pogajanja o proračunu Unije za leto 2019. Poslanci si želijo predvsem več sredstev za mlade, migrante in spodbujanje inovacij.

Evropski poslanci, ki se ta teden mudijo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, skrbi porast ksenofobije, fašizma in nacizma ter normalizacija le-teh. Glavni razlog za to vidijo v pomanjkanju odziva držav in nekaznovanosti neofašističnih in neonacističnih skupin. Zato so se odločili sprejeti resolucijo, v kateri države članice med drugim pozivajo k prepovedi takih skupin. Za resolucijo je glasovalo 355 poslancev, proti jih je bilo 90, vzdržalo se jih je 39, lokacija preostalih 267 poslancev ni znana.  

V resoluciji poslanci izpostavljajo predvsem nasilje nad raznoraznimi manjšinami, od evropejcev z afriškimi koreninami in judov do muslimanov, LGBT oseb in invalidov. Za preprečevanje nasilja in drugih kaznivih dejanj poslanci predlagajo vzpostavitev enot proti zločinom iz sovraštva, katerih namen je zagotovitev preiskave zločinov in kaznovanja odgovornih. Enote, ki poveličujejo fašizem in nacizem, pa želi parlament s pomočjo držav članic prepovedati.

Kot velik problem je v resoluciji izpostavljeno bolj ali manj skrivno sodelovanje med politiki in političnimi strankami ter fašističnimi in neonacističnimi skupinami v nekaterih državah. Kot odgovor na ta pojav parlament od držav članic pričakuje obsodbo in kaznovanje sovražnega govora, zločinov iz sovraštva ter iskanja grešnih kozlov med manjšinami. Od držav se pričakuje tudi, da bodo v sodelovanju s socialnimi omrežji proti širjenju neželenih praks delovale na internetu.

Poslanci za konec niso pozabili niti na športne zveze, ki se morajo širjenju sovraštva zoperstavljati na športnih dogodkih. Vsi skupaj pa seveda ne smejo pozabiti na osveščanje mladih.

Ravno mladi so tisti, ki si po presoji parlamenta prihodnje leto zaslužijo več evropskih sredstev. Predlog 149 milijard evrov težkega proračuna namreč predvideva 362 dodatnih milijonov za program Erasmus. Poleg tega bi poslanci za 347 milijonov povečali sredstva za zaposlovanje mladih in obnovili financiranje za infrastrukturne projekte in program Obzorje 2020, namenjen financiranju raziskav in inovacij. Več denarja so namenili še instrumentu razvojnega sodelovanja, evropskemu instrumentu sosedstva, potencialnim novim članicam iz Zahodnega Balkana ter skladu za migracije in azil. Zavračajo pa predlagane 794 milijonske reze v sheme za boj proti brezposelnosti.

Ker je treba na drugi strani denar nekje vzeti, poslanci med drugim predlagajo znižanje sredstev za Turčijo. Ta mora v okviru dogovora v času migrantske krize od EU in njenih članic dobiti tri milijarde evrov. Države članice predlagajo, da naj dve milijardi prispeva EU, parlament pa se je postavil na ravno obratno stališče in predlaga nižji prispevek Unije.

Vseeno je proračunski predlog parlamenta za dobro milijardo višji od predloga Sveta Evropske unije. Ta je že napovedal, da vseh predlogov poslancev ne bo mogel upoštevati. Instituciji se bosta zato skladno s pravili EU o proračunu morali pogajati. Pogajanja se bodo začela 30. oktobra, stališča pa bosta morala organa uskladiti do 19. novembra. Če jima to ne bo uspelo, bo morala Komisija pripraviti nov predlog proračuna. Dogajanje bomo seveda z zanimanjem spremljali.

Ob 8. uri 

Stopnja davka na dodano vrednost, DDV, ostaja še naprej enaka. Državni zbor se je na včerajšnji izredni seji s 27 glasovi za in 47 proti namreč odločil, da predlog za znižanje davka ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog SDS je predvideval znižanje splošne stopnje z 22 na 20 odstotkov in nižje stopnje z 9,5 na 8,5 odstotka. S predlogom so poslanci želeli uvesti še dodatno nižjo 5-odstotno stopnjo za otroška oblačila in obutev, gasilske izdelke in osnovne življenjske potrebščine. Po izračunih ministrstva za finance bi sprememba povzročila za 580 milijonov manj pobranih davkov. DDV v davčno blagajno sicer letno prinese približno 3,8 milijarde evrov. SDS je bila tako s poskusom zniževanja DDV, po decembru lani in februarju letos, neuspešna še tretjič.

Iskanju novega ustavnega sodnika kar ni in ni videti konca. Vladni petorček s pomočjo Levice in poslancev manjšin za ustavno sodnico predlaga Katjo Šugman Stubbs, predstojnico katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanjo članico državnotožilskega sveta. V igri za stolček dosedanje predsednice Ustavnega sodišča Jadranke Sovdat ostajata še s strani SDS predlagana Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije, in pravnik Boštjan Pintar, ki se je prijavil na razpis. Iz tekme pa sta že odstopila Andraž Teršek z mariborske pravne fakultete, zaradi nezadostne podpore med poslanci, in Saša Sever.

Za konec še v Trbovlje, kjer je pred lokalnimi volitvami prišlo do zanimivega zapleta. Kandidati na listi stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije so mimoidočim v zameno za podpis in osebne podatke delili sadike rož. Po prepričanju obojih je šlo pri tem le za podporo obstoječim kandidatom. Ta teden pa so se podpisniki znašli na kandidatni listi Zelenih za občinski svet. Po besedah predstavnikov stranke naj bi bilo sicer mimoidočim jasno razloženo, čemu je namenjen podpis. Zgodba se je še dodatno zapletla, ker umik kandidatur ni več mogoč.