Sajferpunkovski britoff

ob 10.05

Družba / Tehno klistir

Digitalni jezovi in curljanje

Copyright reforma, aretacija Chelsea Manning in Juliana Assangea

Jurij Podgoršek

 / 15. 4. 2019

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je na sodišče vložilo še 17 novih kazenskih ovadb zoper Juliana Assangea. Obtožnica je namreč sprva zajemala zgolj računalniške prevare, sedaj pa zajema pridobitev in objavo zaupnih podatkov o vojni v Iraku in Afganistanu, ki jih je pridobila Chelsea Manning. Nove obtožbe se sklicujejo na protivohunski zakon iz leta 1917, kar pomeni, da bi v primeru obsodbe Assange pravno obveljal za vohuna. Poleg tega naj bi z objavo imen tujcev, ki so sodelovali z Američani, slednje spravil v življenjsko nevarnost. Če bo spoznan za krivega, mu bo vsaka od 17 obtožb prinesla najmanj 10 let zaporne kazni.

Nemški notranji minister Horst Seehofer je napovedal zakonske spremembe, ki bi onemogočile end-to-end enkripcijo. Zakonodaja, kakršna bi bila po meri Seehoferja, bi telekomunikacijske ponudnike in aplikacije za pošiljanje sporočil s sodnim nalogom primorala, da bi organom pregona posredovale dekriptirano vsebino sporočil. Vendar če ima tretja stran možnost dekripcije sporočil med dvema posameznikoma, ne moremo več govoriti o enkripciji od konca do konca. Aplikacije za pošiljanje kriptiranih sporočil so se v Nemčiji popularizirale po razkritjih Edvarda Snowdna.

Nemški organi pregona sicer že imajo možnost, da prisluškujejo kriptirani komunikaciji. Če pridobijo sodni nalog, lahko na mobilno napravo osumljenca namestijo trojanskega konja in prestrežejo sporočila na njegovi napravi, še preden se ta kriptirajo. Tak način nadzorovanja komunikacij pa je za organe pregona precej zahtevnejši, kakor če neposredno zahtevajo dekriptirano vsebino komunikacij.

Medijski portal The Intercept je analiziral Facebookov zaupni dokument interne narave o programu Actionable Insights, kar Googlov prevajalnik prevede v Vpogled v dejanja. Dokument razkriva, da Facebook "zapeljuje" mobilne ponudnike in proizvajalce pametnih telefonov s tem, da jim posreduje podatke o njihovih uporabnikih. Podatki, ki jih je Facebook brezplačno posreduje več kot 100 podjetjem iz več kot 50 držav zajemajo tehnične podatke o napravi, količino uporabe brezžičnega in mobilnega interneta, pretekle lokacije ter interese in socialne skupine uporabnika. Facebook podatke zbira iz svojih aplikacij, prav tako pa iz svojega drugega družbenega omrežja Instagram in iz njihovega Messengerja.

Cilj Facebookovega programa naj bi bil predvsem v tem, da bi podjetja, ki so vanj vključena, pri Facebooku naročila več oglaševalskih paketov. Zaskrbljujoče pa je, da gre za podjetja, ki imajo že po svoji naravi dostop do velike količine osebnih podatkov njihovih uporabnikov, kar podatki, ki jih posreduje Facebook, še podrobneje dopolnijo. Za dodatno kontroverznost sta poskrbela primera rabe programa, navedena v dokumentu. V enem primeru naj bi šlo za rasno profiliranje ljudi, v drugem pa za profiliranje glede na kreditno sposobnost, oboje pa ameriška zakonodaja prepoveduje.

ob 8.05

Malezijski minister za okolje je povedal, da bo Malezija državam, ki vanjo izvažajo smeti za recikliranje, te vrnila. Tri tisoč ton smeti je bilo namreč bodisi gnijočih in preveč nekakovostnih, da bi jih bilo mogoče reciklirati, bodisi narobe označenih ali pretihotapljenih. Od tega bo sto ton vrnila Avstraliji, ki je morala že lani preusmeriti izvoz svojih odpadkov s Kitajske, ki je po spremenjeni zakonodaji začela zavračati 99 odstotkov avstralskih smeti. Druge države, ki jim bodo vrnjeni nekakovostni odpadki, vključujejo Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Kanado, Japonsko, Kitajsko, Bangladeš, Singapur, Španijo, Nizozemsko, Nemčijo, Francijo in Saudovo Arabijo. Malezijska vlada prav tako pripravlja spisek podjetij, ki so problematične smeti uvozila. Prejšnji teden je podoben ukrep sprejel filipinski predsednik Rodrigo Duterte, ki je Kanadi vrnil skoraj 70 zabojnikov smeti, uvoženih v letih 2013 in 2014.

Nizozemsko sodišče je prepovedalo motoristično skupino Hells Angels in zahtevalo zaprtje vseh njenih izpostav v državi. Kot razlog je navedlo nasilno kulturo in nespoštovanje avtoritet, ki naj bi ju tolpa gojila, zato predstavlja grožnjo javnemu redu in miru. To naj bi odslikavala tudi incidenta, zažig kavarne in streljanje v hotelski restavraciji, pred nekaj leti, v katerih naj bi bili udeleženi člani tolpe. Sicer je Nizozemska že pred dvema letoma prepovedala delovanje glavne rivalske tolpe Hells Angelsom, imenovane Bandidos, lani pa je prepovedala delovanje motorističnega kluba Satudarah zaradi njegove vpetosti v kriminalne dejavnosti, kot so proizvodnja in prodaja narkotikov, ilegalno posedovanje orožja in izsiljevanje.

Kubansko ministrstvo za komunikacijo je napovedalo novo zakonodajo, ki bo legalizirala zasebna omrežja ter uvoz ruterjev in strežnikov iz tujine. V veljavo bo stopila konec julija. Monopolni ponudnik interneta bo še vedno ostal v državni lasti. Dostop do interneta je bil do sedaj omejen na internetne kavarne v državni lasti, med katerimi so bile prve odprte leta 2013, in na vroče točke brezžičnih omrežij na javnih mestih, ki so začele delovati leta 2015. Ukrep sicer ni tako drastičen, kot se zdi, saj so oblasti že poprej tolerirale omrežja, ki so si jih ljudje ilegalno zgradili doma. Cene prenosa podatkov so sicer zelo visoke, saj morajo Kubanci za nakup štirih gigabajtov podatkov odšteti znesek v višini povprečne plače. Več novic s področja tehnologije pa čez dve uri v tehnološkem BritOFFu.