SEDMA.

Že nekaj časa je znano, da v bojih na vzhodu Ukrajine na strani proruskih separatistov sodelujejo tudi srbski prostovoljci. Zdaj pa je tudi Hrvaška priznala, da se njeni državljani kot prostovoljci borijo na strani ukrajinskih sil, kar je sprožilo oster protest ruskega zunanjega ministrstva, ki je zahtevalo, naj naša južna soseda prepreči odhod svojih državljanov na bojišče. Na ruske zahteve se je nonšalantno odzval hrvaški premier Zoran Milanović, ki je izjavil, da dokler se hrvaški državljani borijo v vrstah regularne ukrajinske vojske in se ne povezujejo s terorističnimi skupinami, je to običajen pojav. Po ruskih informacijah pa naj bi se hrvaški državljani borili tudi v prokijevski paravojaški skupini Azrov, ki so jo ustanovili ukrajinski neofašisti.

Francija je z Egiptom sklenila donosen orožarski posel in mu bo dobavila 24 borbenih letal, eno bojno ladjo in sisteme raket zrak-zrak. S tem sporazumom bo Egipt postal največji tuji kupec francoskih bojnih letal. Kairo sicer pospešeno krepi svoje vojaške zmogljivosti zaradi strahu pred širitvijo nemirov iz sosednje Libije.

Makedonskim študentom je očitno dokončno prekipelo. Potem ko so študentje družboslovnih in humanističnih fakultet razglasili avtonomno cono in zasedli predavalnice, sedaj njihovemu zgledu sledijo še študentje naravoslovnih fakultet, ki so zasedli fakulteti za strojništvo in elektrotehniko. Študentje zahtevajo, da ministrstvo za visoko šolstvo vključi njihove predstavnike v pripravljanje novega zakona o visokem šolstvu. Naj spomnimo: v Skopju so že dlje časa potekali študentski protesti zaradi sprejetega zakona o visokem šolstvu, ki je med drugim predvideval uvedbo obveznih državnih izpitov med študijem, kar je bila groba kršitev univerzitetne avtonomije. Parlament je kasneje izglasoval moratorij na zakon, pristojno ministrstvo pa je obljubilo pripravo novega zakona.

OSMA.

Politični vrh sosednje Avstrije je bil pahnjen v sila neprijeten položaj zaradi savdskega centra za medverski dialog s sedežem na Dunaju. Ustanova s pompoznim imenom Mednarodni center za medverski in medkulturni dialog kralja Abdullaha bin Abdulaziza je bila ustanovljena novembra leta 2012 in od takrat sproža polemike, kako lahko Savdska Arabija, ki doma sistematično krši človekove pravice, hkrati ustanovi center, ki naj bi promoviral dialog in strpnost med religijami. Ustanovo z letnim proračunom v višini med 10 in 15 milijoni evrov financirajo predvsem Savdijci, medtem ko mu politično podporo nudijo soustanoviteljice Avstrija, Španija in Vatikan.

Medverski center se je ponovno znašel v središču zanimanja avstrijske javnosti po tem, ko je na začetku januarja Savdska Arabija začela izvrševati brutalno kazensko sankcijo nad zaprtim blogerjem in aktivistom za svobodo govora Raifom Badawijem. Ta je bil obsojen na 10 let zapora, plačilo znatne globe in 1.000 udarcev z bičem, kar je seveda sprožilo srdite proteste civilne družbe. Savdski center, ki pravno uživa status neodvisne mednarodne ustanove, se je le medlo ozval, češ da podpirajo spoštovanje človekovih pravic, ampak ne želijo komentirati konkretnega Badawijevega primera, ker se ne spodobi vmešavati v notranje zadeve suverenih držav.

Avstrijski zvezni kancler Werner Faymann se je ostro odzval na brutalno kaznovanje zaprtega savdskega aktivista in nedopusten molk medverskega centra ter zagrozil, da bo zahteval umik avstrijskega soustanoviteljstva pri ustanovi in zaprtje njenega sedeža na Dunaju.

Uradni Rijad se je odzval s protigrožnjo, da bodo sedež Organizacije držav izvoznic nafte - OPEC umaknili z Dunaja, kar je zadostovalo, da je avstrijska stran znatno omilila retoriko. Zunanji minister Sebastian Kurz ni podprl ideje o zaprtju centra, kar je utemeljil s tem, da bi takšna poteza škodovala ugledu Dunaja kot sedeža mnogih mednarodnih organizacij, in je predlagal, da bi zadostovala reorganizacija medverskega centra. Prvi korak naj bi bila razrešitev direktorice centra in nekdanje avstrijske ministrice Claudie Bandion-Ortner, ki je znana po svojem relativiziranju savdskih kršitev človekovih pravic. Nedavno je denimo javnost prepričevala, da Savdska Arabija nikakor ne vrši obglavljanja vsak petek in da gre za veliko pretiravanje. Očitno je okej, če zapornike obglavljaš le vsak drugi teden. Zunanji minister Kurz pa bo že konec meseca odpotoval v Rijad, da bi zgladil spor s Savdijci, pri čemer ni hotel pojasniti, ali se bo zavzel tudi za izpustitev Raifa Badawija.

Odnos mednarodne skupnosti do Badawijeve usode je nasploh prežet s hinavščino. Pozivi za njegovo izpustitev se sicer vrstijo, vendar se ne sprejme nobenih konkretnih ukrepov. Ameriški predsednik Barack Obama je denimo gladko preslišal pozive človekoljubnih organizacij, naj se zavzame za Badawija na nedavnem zasebnem srečanju z novim savdskim kraljem Salamanom. Medtem pa je britanski princ Charles, ki se je s savdskim kraljem sestal ta teden, vendarle načel temo zaprtega aktivista. Kralj Salaman se menda ni odzval neprijateljsko, vendar ni podal konkretnih obljub.

O samem položaju Raifa Badawija pa bomo spregovorili obširneje v četrtem britoffu nekaj minut čez deseto.