ob 07.05

Več tisoč Libanoncev se je po sobotnih protestih v Bejrutu zbralo na pogrebu v petek ubitega vodje libanonske notranje obveščevalne službe Visama al Hasana. Ob tem so številni, med njimi tudi vidni politiki, obljubljali maščevanje in napovedovali novo vojno proti Siriji. Hasana so ob strogih varnostnih ukrepih pokopali na bejrutskem Trgu mučenikov, kjer so že pokopane številne žrtve političnih ubojev, med njimi tudi v atentatu leta 2005 ubiti nekdanji libanonski premier Rafik Hariri. Hasan in še sedem drugih ljudi je izgubilo življenje v petkovi eksploziji bombe v Bejrutu. V napadu je bilo ob tem ranjenih več kot 80 ljudi, nastala je tudi velika gmotna škoda. Številni so za napad okrivili sirski režim predsednika Bašarja al Asada.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kritikam navkljub napovedal nadaljevanje sporne gradnje v vzhodnem delu Jeruzalema. Izraelsko notranje ministrstvo je v četrtek izdalo končno dovoljenje za gradnjo 797 domov v soseski Gilo, ki leži v arabskem vzhodnem delu Jeruzalema. To zemljo je Izrael zasedel v bližnjevzhodni vojni leta 1967 in nato priključil, česar ni mednarodna skupnost nikoli priznala. Odločitev o gradnji je že kritizirala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton, ki je poudarila, da so omenjene naselbine po mednarodnem pravu nezakonite.

Izraelski in ameriški vojaki so včeraj začeli obsežne skupne vojaške vaje, v katere je vključenih skupno približno 4500 vojakov iz obeh držav, trajale pa bodo okoli tri tedne. Na vajah bodo simulirali raketni napad na Izrael, ki bi ga hipotetično izvedle Iran, Sirija ali druge sovražne države. Vaje so po mnenju strokovnjakov predvsem opozorilo Iranu, ki naj bi razvijal jedrsko orožje. V izraelski vojski pa to zanikajo z besedami, da naj bi se načrtovanje vaj začelo že pred več kot dvema letoma in naj ne bi bile odgovor na posamezne dogodke v regiji, kar so zatrdili tudi predstavniki Združenih Držav Amerike.

ob 08.05

Islandci so sodeč po prvih delnih neuradnih rezultatih na sobotnem posvetovalnem referendumu podprli osnutek nove ustave. Osnutek naj bi podprlo okoli 66 odstotkov volivcev, referenduma pa naj bi se udeležila približno polovica od skupno 237.000 volilnih upravičencev. Proces priprave nove ustave se je začel po zlomu finančnega sektorja leta 2008 in zaradi globoke gospodarske krize v državi. Člani ustavnega zbora, odgovorni za pripravo osnutka, so se z javnostjo posvetovali tudi prek različnih družbenih omrežij, kot so Facebook, Twitter in YouTube. Predlagan osnutek ustave mora sedaj potrditi še parlament, kar se bo najverjetneje zgodilo šele po parlamentarnih volitvah aprila naslednje leto.

Sirski predsednik Bašar al Asad je sprejel posebnega odposlanca Združenih narodov za Sirijo Lakhdarja Brahimija, ki si prizadeva doseči začasno zaustavitev nasilja v Siriji za čas praznika kurban bajram. Brahimi je po srečanju z Asadom obe strani v sirskem konfliktu pozval, naj razglasita enostransko prekinitev ognja. Dodal je še, da gre za njegovo osebno pobudo in ne za mirovni načrt ter priznal, da je možnosti za uspeh njegove mirovne pobude malo. Brahimi je sicer svoje načrte predstavil tudi opozicijskim voditeljem, ki so pobudo za prekinitev ognja pozdravili.

V domnevni želji po dvigu popularnosti med japonskimi volivci so se ministri v vladi premierja Jošihika Node odločili za potezo, ki jo lahko razumete kot šaljivo, ali pa malce obupano in morda celo žaljivo. Ker je letošnji prejemnik Nobelove nagrade za medicino, Šinjo Jamanaka, dejal, da so ga o prejemu omenjene nagrade prek telefona obvestili ravno, ko je popravljal pralni stroj, so se ti, kljub dejstvu, da bo Jamanaka za nagrado dobil tudi zajetno vsoto denarja, odločili, da bo vsak od 16 ministrov prispeval okoli 100 evrov v sklad, iz katerega nameravajo raziskovalcu kupiti nov pralni stroj. Noda naj bi v luči vse glasnejših pozivov opozicije v prihodnjih mesecih sklical predčasne volitve, volivci pa zdajšnji vladi niso preveč naklonjeni.

ob 09.05

Gibanje Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa se je razglasilo za zmagovalca lokalnih volitev, ki so na Zahodnem bregu potekale v soboto. Volilna udeležba je bila 54,8-odstotna, kar pomeni, da je na volišča prišlo več kot 500.000 ljudi. To so prve palestinske volitve po letu 2006, ko je na splošnih volitvah zmagal Hamas, na kar gibanje Fatah takrat ni pristalo. Zmaga Fataha na tokratnih volitvah pa je bila pričakovana, saj je, potem ko je Hamas napovedal bojkot volitev, ta ostal skoraj brez izzivalcev. Zaradi Hamasovega bojkota volitev so te potekale le v 91 od 353 lokalnih skupnostih, v 181 kandidati niso imeli nasprotnikov in so bili tako imenovani brez glasovanja, na preostalih območjih pa jih bodo izvedli kasneje, kdaj še ni znano.

Iz Moskve so sporočili, da je ruska vojska v obsežni operaciji na Severnem Kavkazu ubila 49 domnevnih skrajnežev. Po navedbah ruskega nacionalnega protiterorističnega odbora je bilo med operacijo, ki je potekala na območju več republik, odstranjenih več vodij skrajnih skupin in njihovih privržencev. V operaciji, v kateri je bilo uničenih tudi 90 domnevnih oporišč skrajnežev, naj bi sodelovale tako lokalne kot tudi zvezne sile. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer na petkovem sestanku o Severnem Kavkazu pristojne kritiziral zaradi problematičnih razmer na tem območju.

Češki opozicijski socialdemokrati so jasni zmagovalci delnih volitev v senat, ki so se z izvedenim drugim krogom zaključile v soboto. Socialdemokrati so si v senatu zagotovili absolutno, ne pa tudi ustavne oziroma tripetinske večine. Nasprotno so vladne stranke doživele hud poraz. Konservativna Demokratska državljanska stranka premiera Petra Nečasa bo imela po novem le 15 senatorjev, liberalni konservativci zunanjega ministra Karla Schwarzenbergerja pa tri, kar je najmanj doslej. Na Češkem vsaki dve leti odločajo o tretjini od skupno 81 senatorjev. Vodja čeških Socialdemokratov Bohuslav Sobotka je v luči omenjenega rezultata in ravno tako visokega rezultata na prejšnje-tedenskih regionalnih volitvah razglasil velik uspeh stranke ter zahteval odstop vlade in razpis predčasnih parlamentarnih volitev.

ob 10.05

Francoski parlament je sprejel zakon o 75-odstotni obdavčitvi najvišjih dohodkov. Socialistični predsednik Francois Hollande je uvedbo davka za najbogatejše napovedal že med predsedniško kampanjo, desnica pa jo označuje za simboličen ukrep, ki bo v proračun prinesel le malo, kvečjemu odhod najbogatejših iz države. Obdavčitev bo veljala dve leti in bo zadevala dohodke od dejavnosti, ki znašajo nad milijon evrov na osebo letno. Davek naj bi doletel okoli 1500 oseb, ki bodo povprečno plačali 140.000 evrov davka, s čimer bo francoski proračun bogatejši za 210 milijonov evrov letno. V Londonu pa je več deset tisoč ljudi zahtevalo konec neuspešnih varčevalnih ukrepov britanske vlade, ki je, medtem ko z zniževanjem plač uničuje življenja miljonov ljudi, bogatim davke znižala.

V španskih regijah Baskija in Galicija so včeraj potekale regionalne volitve, ki so pokazale, kako močne so separatistične težnje v drugih španskih regijah, potem ko so glasne zahteve po neodvisnosti prišle iz Katalonije. Galicijski volilci so svojo podporo izrekli politiki španskega premierja Mariana Rajoya, njegova Ljudska stranka je namreč dobila še več glasov, kot na preteklih volitvah. V Baskiji pa je zgodba drugačna. V 75-članskem parlamentu so 27 sedežev dobili zmerni baskovski nacionalisti, ki jih vodi Inigo Urkullu, ki bo najbrž tudi predsednik regije, drugo mesto pa se je uvrstila lani ustanovljena koalicija levih baskovskih separatistov Euskal Herria Bildu, ki je dobila 21 sedežev. Ta rezultat pomeni drugo največjo zmago strank, ki zagovarjajo neodvisnost regije, v 34. letih demokracije.

Podpredsednik Mednarodne nogometne zveze Fifa, Jim Boyce, se je zavzel za ostro kazen srbske nogometne reprezentance, ker naj bi na sobotni tekmi U-21 med Srbijo in Anglijo prišlo do rasističnih opazk na račun temnopoltega angleškega reprezentanta Dannyja Rosea. Boyce zagovarja ostre ukrepe - nastopanje pred praznimi tribunami, prepoved igranja na srbskih stadionih ali celo izključitev Srbov iz tekmovanja. Pravi še, da očitno denarne kazni ne zadoščajo več. Evropska nogometna zveza sicer že vodi preiskavo o srečanju, ki je minilo v luči pogostih obračunavanj s temnopoltimi angleškimi igralci in se zaključilo s splošnim pretepom na zelenici. Srbska zveza se je za neprimerna dejanja navijačev že opravičila.