Ob 10-ih

Bolezen, ampak naj bo šik, naj bo modno. Ne, v tokratnem zgodovinskem BritOFFu ni govora o koroni in o ljudeh, ki že lepijo bleščice na zaščitne maske ali pa imajo, kot slovaška predsednica Zuzana Čaputová, masko v barvi, ki se ujema z obleko. 

Estetizacijo bolezni oziroma »kako narediti bolezen seksi« lahko vidimo že v odnosu viktorijanske Anglije do tuberkuloze. Aristokrati, ki so bili obkroženi z množico bolezni, njihovo visoko smrtnostjo in odsotnostjo cepiv, so na smrtonosno sušico začeli gledati skozi rožnata očala. V maniri »če sovražnika, ki je leta 1815 umoril vsakega četrtega človeka, ne moreš premagati, se mu pridruži« so začeli ceniti učinke sušice na telo. Nezdravljena jetika med drugim povzroči vse večjo bledost kože, pomanjkanje apetita in izgubo teže. Bledost, tanki, svilnati lasje in ozek pas so tako postajali še bolj zaželeni atributi ženske lepote kakor pred izbruhom bolezni. Za lepe so veljale tudi svetleče oči, rdeča lička in rožnate ustnice, ki so stranski učinek rahle tuberkulozne vročice. 

Te »naravne« atribute so nato poudarili z oblikovanjem oblačil. Široke krinoline so poudarile v korzete stlačene ozke pasove, ženske, ki še niso imele »videza jetike«, pa so si pordečile ustnice in pobelile kožo.

Ne samo, da so ljudje hvalili takšno lepoto, na njeni podlagi so tudi ocenjevali, ali bo nekdo zbolel za sušico. Do 1880tih so namreč verjeli, da jetiko povzročata nespecificiran slab zrak in genetska nagnjenost k tej bolezni. Naravno suhim ženskam so tako napovedali večjo verjetnost tuberkuloze. Kot kompliment, seveda, saj, tako zgodovinarka Carolyn Day, »tuberkuloza polepša tisto, kar je na ženski že prelepo«. UUhhhhh. 

Kemik Robert Koch je leta 1882 prekinil navduševanje nad lepoto tuberkuloze. Zabrisal je teorijo o »slabem zraku« in dedni nagnjenosti v kanal, saj je ugotovil, da je sušica nalezljiva in da jo povzroča bakterija, pogosto prisotna v vodi. Doktorji so zagnali kampanje o pomenu kakovostne kanalizacije in osebne higiene, pa tudi proti tedanji modi. Prizaneseno ni bilo niti moškim. Ti so si v imenu znanosti obrili bujne brade in zašiljene brke. Zdravnik Edwin F. Bowers jih je namreč opozarjal: »Ni mogoče izračunati števila bakterij in škodljivih mikrobov, ki utegnejo čepeti v amazonskih džunglah obraza z razkošnimi brki, vendar jih mora biti za več legij.«

Tudi ženska moda je doživela reze. Široke krinoline so zdravniki obtožili pobiranja bakterij z ulic in jim s tem naprtili krivdo za prenašanje bolezni. Krila so se tako morala skrajšati za nekaj centimetrov. Korzeti naj bi s prekinjanjem krvnega obtoka pospeševali jetiko. Nadomestili so jih »zdravstveni stezniki« iz elastičnega materiala. Tudi začetki lepotnega sončenja izvirajo iz časov, ko so kot zdravilo za jetiko priporočali sončenje. 

Ob 8-ih

Parlament je s 66-imi glasovi za in 8-imi proti potrdil spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki vladi omogočajo hitrejši postopek sprejemanja zakonodaje v primeru nujnih ukrepov za varnost, obrambo države ali za odpravo naravnih nesreč. Po dosedanjem zakonu je moralo od sprejetja zakona do njegove uveljavitve preteči osem dni, namenjenih vetu državnega sveta ali razpisu referenduma, sedaj pa so lahko zakoni o nujnih ukrepih uveljavljeni takoj, ko ni zadržkov državnega sveta, saj v primeru nujnih ukrepov ni možno sklicati referenduma. 

Svet Evropske unije je sprejel reformo delovne zakonodaje za voznike tovornjakov. Sprejeti ukrepi predvsem poenotijo pravice delavcev na ravni Unije. Minimalni zapovedani počitek je tako 45 ur tedensko, opravljen mora biti izven vozila, stroške prenočišča za takšen počitek pa naj plača delodajalec. Voznik se tako mora vrniti v državo, v kateri je tovornjak registriran, vsaj vsake štiri tedne, vozila pa vsakih osem tednov. Temu je nasprotovalo osem članic, predvsem vzhodnoevropske države. Njihov argument je bil, da reforma zaradi nastanitve delavcev in prisilnega vračanja praznih, torej nedobičkonosnih tovornjakov k lastniku vsakih osem tednov delodajalcem povzroča nove stroške. Zakonodajo so podprli sindikati voznikov, ki trdijo, da bo njihov poklic sedaj pritegnil in zatorej zaposlil več ljudi. Za dokončno sprejetje mora biti reforma sprejeta na drugem branju Evropskega parlamenta. 

Predhodni ekvadorski predsednik Rafael Correa je bil obsojen na zapor zaradi obtožbe korupcije. Obsojen je bil zaradi prejemanja milijonskih podkupnin od zasebnih podjetij v zameno za državne pogodbe. Correa in  drugi soobtoženci so bili kaznovani tudi s 25-letno prepovedjo opravljanja javnih funkcij. Correa je bil obsojen v odsotnosti, saj je v samoizgnanstvu v Belgiji.