ob 8.05

V Sloveniji bo danes tretja splošna stavka javnega sektorja, v kateri bo po ocenah sindikatov sodelovalo od 80 tisoč do 100 tisoč zaposlenih. Del se jih bo udeležil tudi protestnih shodov, ki so napovedani v 14 večjih slovenskih mestih. Danes bo stavkalo tudi okrog 14 tisoč zaposlenih v dejavnostih elektro-kovinske industrije, ki bodo sicer stavkali od doma. Stavka javnega sektorja, ki se je ponekod opolnoči že začela, bo potekala v zdravstvenih in socialnih zavodih, policiji, vrtcih in šolah ter drugih delih javnega sektorja. Vrtci in šole bodo večinoma zaprti, v zdravstvu in socialnem skrbstvu naj bi delali kot v času dežurstva. Kot je na predvečer stavke sporočil vodja vladne pogajalske skupine, minister Senko Pličanič, ostaja brez mandata za pogajanja o masi za plače javnih uslužbencev. V sindikatih tako že napovedujejo nadaljevanje aktivnosti tudi po današnji stavki.



Vlada bo danes stavki v prestolnici navkljub nadaljevala svoj šesti obisk po regijah. Tokrat je zanj izbrala eno najslabše razvitih v državi, notranjsko-kraško regijo. Del vladne ekipe s predsednikom vlade Janezom Janšo je obisk v regiji začel že v torek, ko je obrambni minister Aleš Hojs obiskal poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v Pivki, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk se je ustavil na gradu Snežnik, premier Janez Janša pa je obiskal podjetje Ydria Motors in skupaj z sekretarjem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Urošem Rožičem o podjetju, katerega stoodstotni lastnik je nemško podjetje EBM Papst, dejal: "Ocenjujemo, da gre za zelo dobro zgodbo in take zgodbe vlada z veseljem vedno pogleda in tudi podpira." Danes bo potekal osrednji del obiska. Predsednik vlade in ministri bodo opravili številna srečanja s predstavniki regijskega političnega, gospodarskega in družbenega življenja.



Premier Janez Janša je, kot izgleda, v splošnem neodziven, potem pa, ko se ni odzval niti na ultimat Državljanske Liste, naj odstopi ali sproži glasovanje o zaupnici, bo o tem danes popoldne razpravljal svet omenjene stranke in najverjetneje zapustil koalicijo. To bi pomenilo odstop prvaka stranke Gregorja Viranta z mesta predsednika Državnega Zbora in verjetno tudi odstop obeh ministrov DL, finančnega ministra Janeza Šušteršiča in ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča. Kako se bo po odhodu DL iz koalicije razpletlo politično dogajanje, ostaja neznanka, vendar pa bi ta korak najverjetneje pomenil nastop manjšinske vlade. Koalicija bo ob odhodu DL štela sedem poslancev manj, medtem ko sta minister za finance Šušteršič ter  minister za pravosodje in javno upravo Pličanič pojasnila, da bosta v primeru odstopa še opravljala tekoče delo ministra. Po ustavi tudi sicer funkcija ministru preneha z odstopom ali razrešitvijo, mora pa opravljati tekoče posle do imenovanja novega ministra. Janša je sicer včeraj v pogovoru za TV Primorka ponovil, da na potezi ni on ne SDS, ampak tisti, ki so postavili ultimate. Ob tem je izrazil upanje, da bo prevladal razum in da se ne bo rušilo lastne vlade.

ob 9.05

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton bo pred kongresom pričala o napadu na ameriški konzulat v Bengaziju 11. septembra lani, v katerem so bili ubiti ameriški veleposlanik Christopher Stevens in še trije uslužbenci veleposlaništva. Clintonova bi morala pričati že minuli mesec, vendar je bil njen nastop zaradi zdravstvenih težav preložen. Nekateri republikanski komentatorji so jo celo obtožili, da je igrala bolezen, da bi se izognila pričanju v senatu. Senatni odbor za domovinsko varnost je v poročilu o napadu v Bengaziju, ki ga je objavil konec lanskega leta, kritiziral State Department in obveščevalne agencije. Poročilo ugotavlja, da je State Department naredil hudo napako, ker ni zaprl konzulata v Bengaziju kljub nezadostni varnosti in kljub ocenam, ki so omenjale splošno nevarnost napada v tednih pred 11. septembrom.



V Jordaniji bodo danes potekale predčasne parlamentarne volitve. Volitve je kralj Abdulah II. lani razpisal spričo tudi proti njemu uperjenih kritik in naj bi pomirile nezadovoljstvo Jordancev, a ga bodo morda le še poglobile. Vplivni islamisti jih bojkotirajo, predvsem zaradi po njenem mnenju nepravičnih meja volilnih okrožij, pa tudi zato, ker bo imel tudi novi parlament zgolj omejene pristojnosti. Abdulah II. bo namreč še naprej po lastni presoji imenoval in odstavljal premiere. Tudi sicer se na volitvah napoveduje nizka volilna udeležba.



V švicarskem zimskem letovišču Davos pa se začenja vsebinski del letošnjega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma. Razpravljalci, med katerimi bodo številni predstavniki politike in gospodarstva, bodo med drugim razpravljali o obetih za gospodarski razvoj Rusije, Kitajski, Afriki, pa tudi o vlogi nevladnih organizacij. Udeleženci foruma bodo veliko pozornosti namenili krizi v območju evra, prihodnosti Evropske unije, posvetili pa se bodo tudi razmeram na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Prav posebej se pričakuje četrtkov govor britanskega premiera Davida Camerona, ki je minuli teden zaradi krize s talci v Alžiriji odpovedal težko pričakovani izjavo o vlogi evropskeptične Velike Britanije v Evropski uniji.

ob 10.05

Severna Koreja pa je burno reagirala na resolucijo Združenih Narodov, ki obsoja nedavno izstrelitev rakete te države in tako obljubila še večjo okrepitev svojih vojaških in jedrskih zmožnosti. Varnostni svet Združenih narodov je resolucijo, ki je povečala tudi obstoječe sankcije zoper omenjeno azijsko državo, v torek sprejel enoglasno. Severna Koreja je v odgovoru, ki so ga podali v današnjih jutranjih urah poleg napovedanih okrepitev izključila vsakršno možnost pogovorov za denuklearizacijo.

Britanski premier David Cameron, katerega četrtkov govor, kot smo omenili v tretjem britoffu že težko pričakujejo v Davosu, pa naj bi po besedah tiskovnih predstavnikov iz Downing Streeta še danes naslovil odnose med Veliko Britanijo in Evropsko unijo. V govoru, ki ga bo predvidoma imel v Londonu, naj bi predlagal povsem novo ureditev odnosov med unijo in Britanijo, omenila pa naj bi se tudi možnost referenduma o izstopu Britanije iz Evropske unije, ki bi se izvedel po parlamentarnih volitvah na Otoku leta 2015, če se EU ne bi odzvala na Cameronov poziv k reformam te zveze držav. Več evropskih voditeljev pa tudi Združene Države Amerike ter številni britanski politiki in poslovneži so Camerona sicer že opozorili, naj se ne igra z britanskim članstvom v EU, s čimer se deloma strinja tudi sam, saj pogosto poudarja veliko prednost, ki jo ima skupni evropski trg.



Izraelska volilna komisija je po 99,5 odstotka preštetih glasov sporočila, da sta se na predčasnih parlamentarnih volitvah v Izraelu levi in desni blok odrezala povsem izenačeno. Prvi izidi so namreč kazali, da je v prednosti desni blok pod vodstvom dosedanjega premiera Benjamina Netanjahuja. Vendar pa so glasovi, ki so jih prejele sredinske, leve in arabske stranke, prispevali k temu, da naj bi vsak od blokov sedaj v 120-članskem knesetu imel po 60 sedežev. Takšna polarizacija je za Izrael precej nenavadna. Tako se pričakuje, da bodo pogajanja o novi vladi bodo precej zapletena, kljub temu pa ima Netanjahu, čigar stranka Likud je med posameznimi strankami dobila največ glasov, največ možnosti za to, da mu predsednik Šimon Peres poveri sestavo vlade.



Severna Koreja pa je burno reagirala na resolucijo Združenih Narodov, ki obsoja nedavno izstrelitev rakete te države in tako obljubila še večjo okrepitev svojih vojaških in jedrskih zmožnosti. Varnostni svet Združenih narodov je resolucijo, ki je povečala tudi obstoječe sankcije zoper omenjeno azijsko državo, v torek sprejel enoglasno. Severna Koreja je v odgovoru, ki so ga podali v današnjih jutranjih urah poleg napovedanih okrepitev izključila vsakršno možnost pogovorov za denuklearizacijo.