Sori, Makedonija
1005
Cenjeno poslušalstvo, poslušate drugi jutranji BritOFF aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Tisti, ki ste bili budni že ob osmih, že veste, za ostale pa ponovimo, da po zasedanju ministrov za evropske zadeve članic EU vse kaže na to, da bo Makedonija, skupaj z Albanijo, ponovno ostala pred zaprtimi vrati Evropske unije.
Potem ko je makedonska vlada uspešno sprejela dogovor o imenu z južno sosedo Grčijo in tako naredila večji korak k družini EU, ji je vrata zaprla francoska vlada.
Beremo članek Slovenske tiskovne agencije s 14. oktobra 2009, torej iz časa pred natančno desetimi leti in dvema dnevoma. Prav toliko časa se najjužnejša izmed jugoslovanskih republik ni premaknila dalje.
Makedonija je danes v Bruslju od Evropske komisije dobila priporočilo za začetek pristopnih pogajanj z EU, na kar je čakala od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke za članstvo v EU. "Verjamem, da bo vlada v Skopju to razumela kot močno spodbudo za rešitev vprašanja imena," je ob tem poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn.
Evropska komisija sicer ni določila datuma za začetek pristopnih pogajanj, kar naj bi bil kompromis po težkih pogajanjih z Grčijo, in tako je to sedaj v rokah držav članic EU. Sicer pa mora sedaj švedsko predsedstvo EU odločiti, kdaj bo to vprašanje uvrstilo na dnevni red zasedanj držav članic v okviru Sveta EU. Makedonija je po tokratni oceni Evropske komisije v zadnjem letu bistveno napredovala pri izpolnjevanju ključnih prednostnih nalog v okviru pristopnega partnerstva. K tej pozitivni oceni je bistveno prispevala ustrezna izvedba predsedniških in lokalnih volitev marca in aprila letos. Poleg tega se je po mnenju komisije izboljšalo delovanje parlamenta, sprejeta je bila ustrezna zakonodaja o policiji in reformi pravosodja, dosežen napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter sprejeti pomembni ukrepi na področju zaposlovanja in poslovnega okolja.
Spor z Grčijo glede imena, ki je bil poleg notranjepolitičnih težav, predvsem resnih pomanjkljivosti pri izvedbi volitev v preteklih letih, glavni razlog, da je Makedonija tako dolgo čakala na priporočilo za začetek pristopnih pogajanj z EU, čeprav formalno to nikoli ni bil pogoj za ta korak, sicer ostaja nerešen.
Kot ugotavlja komisija, je Makedonija vključena v pogovore, ki potekajo pod okriljem Združenih narodov. "Vzdrževanje dobrih sosedskih odnosov, vključno z izpogajano in vzajemno sprejemljivo rešitvijo glede spora o imenu pod okriljem ZN, je ključno," poudarja komisija in dodaja, da bi se bilo treba izogniti dejanjem in izjavam, ki bi lahko negativno vplivala na sosedske odnose.
Evropska komisija je marca lani opredelila osem meril, ki jih je morala Makedonija izpolniti za začetek pristopnih pogajanj z EU, h katerim je Rehn po nemirih na volitvah, na katerih je celo umrla ena oseba, dodal deveto merilo - izvedbo svobodnih in poštenih volitev.
Osem meril za začetek pristopnih pogajanj se je sicer nanašalo na uresničitev vseh zavez v sklopu sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Makedonija podpisala leta 2001, dialog med političnimi strankami, uveljavitev zakonov o policiji in protikorupcijsko zakonodajo, reformo pravosodja in javne uprave, ukrepe v zaposlovanju ter krepitev podjetništva.
0805
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn se je opravičil Albancem in Makedoncem, potem ko je na zasedanju ministrov za evropske zadeve članic Evropske unije postalo jasno, da bo Francija znova blokirala začetek pogajanj teh dveh držav z Evropsko unijo. Končna odločitev bo sicer sprejeta konec tedna na vrhu voditeljev EU, a očitno je vlak za širitev že odpeljal, saj se - sodeč po nekaterih izjavah na zasedanju - zdi, da ima Francija tudi podporo Nizozemske, verjetno pa tudi Danske.
Stečajni upravitelj letalskega prevoznika Adria Airways Janez Pustatičnik je policiji prijavil izginotje rezervnega denarja za posadke. Pet tisoč ameriških dolarjev, kolikor so posadke nosile s seboj za nepričakovane stroške, je verjetno izginilo ta mesec, ko je postalo jasno, da bo Adria prej ali slej razglasila stečaj, kar se je sedmega oktobra tudi zgodilo.
Predsednik bolgarske nogometne zveze Borislav Mihajlov je dva dni po hudem porazu bolgarske reprezentance s 6:0 proti angleški izbrani vrsti v Sofiji odstopil. Tekmo so, bolj kot nogomet, zaznamovali rasistični vzkliki in geste domačih navijačev, zaradi česar je glavni sodnik dvakrat prekinil srečanje. K odstopu Mihajlova je včeraj pozval kar tamkajšnji premier Bojko Borisov.
Dodaj komentar
Komentiraj