Ob 10h:

Največje tekmovanje v najpomembnejši postranski stvari na svetu je že dva tedna v polnem teku. Pred nekaj dnevi se je zaključila predtekmovalna faza svetovnega prvenstva v nogometu v Katarju, tam si je polovica ekip zagotovila mesto v izločilnih bojih. Da so se gostitelji prvenstva in krovna federacija svetovnega nogometa Fifa znašli pod plazom kritik zaradi avtoritarnega pristopa k organizaciji prvenstva, bi bil precej mil opis trenutnega stanja mednarodnega nogometa – o tem je bilo že mnogo povedanega tudi na Radiu Študent. Prav tako je bilo na prvenstvu nekaj presenetljivih rezultatov. Pa vendar nič kaj tako škandaloznega kot tekma skupinskega dela svetovnega prvenstva v Španiji leta 1982 med Zahodno Nemčijo in Avstrijo, ki je javnosti postala znana kot sramota v Gijónu.

Na takratnem mundialu so v predtekmovalni skupini 2 ekipe Avstrije, Alžirije, Čila in Zahodne Nemčije tekmovale v severnošpanskem mestu Gijón. Za razliko od današnjega formata tekmovanja sta najboljši dve ekipi iz prvega skupinskega predtekmovanja napredovali v novi skupinski del, v katerem je vsaka od njiju dobila dve novi nasprotnici iz drugih predtekmovalnih skupin. Prav tako je bilo točkovanje malce drugačno. Za zmago je ekipa namreč prejela zgolj dve točki, in ne tri, kot je pravilo danes.

V skupini 2 sta bili glavni favoritinji za napredovanje Zahodna Nemčija in Avstrija. A vse ni šlo po načrtih in Zahodna Nemčija je izgubila tekmo proti Alžiriji. Tako sta bili po petih odigranih tekmah od skupno šestih v vodstvu Avstrija in Alžirija, obe s štirimi točkami. Ekipa Čila po treh porazih ni imela več možnosti za napredovanje, Zahodna Nemčija pa je bila s tekmo manj na tretjem mestu z dvema točkama. Pomemben podatek je tudi, da sta imeli Avstrija in Zahodna Nemčija pozitivno razliko med zadetimi in prejetimi goli, alžirska razlika pa je znašala nič. Ta razlika je bila v primeru enakega števila točk med več ekipami kriterij, po katerem je ekipa z večjo pozitivno razliko napredovala pred ekipo z manjšo razliko.

Zadnja tekma skupinskega dela se je bíla med Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Druga je za napredovanje nujno potrebovala zmago, saj je imela boljšo razliko v golih kot Alžirija, a dve točki manj. Za avstrijsko napredovanje bi zadostoval tudi zgolj poraz, a za manj kot štiri gole, saj bi bila v tem primeru njihova razlika v golih negativna in nižja od alžirske. To bi pomenilo napredovanje Alžirije, ki je z vsemi odigranimi tekmami nestrpno pričakovala razplet germanskega derbija. Tako zahodnonemška kot tudi avstrijska ekipa pa sta se zavedali, da bi se, če Zahodna Nemčija zmaga z razliko največ treh golov, v naslednji krog tekmovanja uvrstili obe.

Težko pričakovana tekma med dvema nogometnima velesilama se je v junijski vročini začela udarno. V prvih minutah je zahodnonemška ekipa, v kateri je takrat svoj vzpon pričenjal kasneje legendarni Lothar Matthäus, silovito napadala in kronala svojo prizadevnost z zadetkom v deseti minuti srečanja. Nato pa je ritem tekme praktično izginil. Igralci ekipe, ki je imela žogo v posesti – večinoma Zahodne Nemčije – so si jo podajali pretežno na svoji polovici igrišča in ko se je eden od nasprotnih igralcev po več minutah le približal žogi, je bila ta podana nazaj nemškemu vratarju. Zgodba se je ponavljala preostalih osemdeset minut tekme.

Že med samo tekmo so nemški, avstrijski, alžirski in španski gledalci na stadionu glasno izražali svoje nestrinjanje s prikazano igro. Zahodna Nemčija in Avstrija sta namreč po tej nemški minimalni zmagi na podlagi višje razlike v golih pred Alžirijo napredovali v novi skupini. Prav tako so mnogi nemški in avstrijski komentatorji nagovorili televizijsko občinstvo, naj raje prestavi kanal in gleda kaj drugega kot sramotno predstavo obeh ekip. Alžirska nogometna zveza je na Fifo naslovila pritožbo zaradi prirejanja rezultata tekme, vendar Fifa ni ugotovila nikakršnih kršitev.

Edini ukrep, ki ga je krovna nogometna organizacija takrat sprejela, velja še danes. Zadnji krog skupinskega dela vsakega prvenstva od leta 1982 dalje se za vsako skupino igra ob isti uri, da nobena od štirih ekip v skupini ne more vnaprej kalkulirati končne razvrstitve. 25 let po sporni tekmi je nemški branilec Hans-Peter Briegel, ki je igral v začetni postavi Zahodne Nemčije, priznal, da je bila zmaga za en gol proti Avstriji vnaprej dogovorjena. Za priredbo rezultata ni bila kaznovana nobena od ekip.

Ob 8h:

Estonija je z Združenimi državami Amerike sklenila največji orožarski posel v svoji zgodovini. Najmanjša baltska država bo namreč kupila šest raketnih sistemov himars za 200 milijonov evrov z dosegom 300 kilometrov. Posel naj bi bil izpeljan do leta 2024. Estonija se vse od februarja zaradi agresivne ruske zunanje politike kot najšibkejši člen baltske trojice v Natu počuti precej ogroženo. V prihodnjih štirih letih bo tudi povečala izdatke za obrambo na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Za nakup enakega raketnega sistema se z ZDA dogovarjata tudi Litva in Latvija.

Včeraj se je z drugim krogom lokalnih volitev zaključilo slovensko supervolilno leto. Izvoljenih je bilo 47 županov, od tega šest županov mestnih občin. Najtežje pričakovani boj v Mariboru se je končal z zmago trenutnega župana Saše Arsenoviča. Po šestih mandatih se z celjske občine poslavlja Bojan Šrot. Najtesneje pa je bilo v občini Središče ob Dravi, kjer je pri nekaj več kot tisoč oddanih glasovih o zmagovalcu odločala razlika zgolj enega glasu. Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih 42 odstotna.

Ob 9h:

V Hondurasu bo vlada jutri za en mesec začasno suspendirala ustavne pravice v predelih prestolnice Tegucigalpa in v severnem mestu San Pedro Sula. Ukrep, ki so ga podprli predstavniki javnih uslužbencev in lokalne nevladne organizacije, naj bi pripomogel k učinkovitejšemu boju varnostnih sil proti kriminalnim združbam, ki v zadnjih mesecih nadzorujejo vse več ozemlja v mestih. Te skupine od ljudi zahtevajo plačilo tako imenovanega vojnega davka v zameno za njihovo varovanje. Večina znesek plača iz strahu.

Na Malti, edini državi Evropske unije, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti v vseh okoliščinah, se je v prestolnici Vallétta zbrala večtisočglava množica, ki je protestirala proti novemu zakonodajnemu predlogu. Ta določa, da zdravniki, ki pomagajo nosečim ženskam s hudimi zdravstvenimi težavami povzročiti splav, ne bodo kaznovani s štiriletno zaporno kaznijo. Zakonski predlog je odgovor na tožbo Američanke, ki ji je bila med turističnim potovanjem na Malti zavrnjena pomoč pri splavu, ko je napaka na zarodku povzročila hudo izgubo krvi. Nato je splavila v Španiji, zdaj pa Malto toži zaradi kršenja človekovih pravic.

Vir slike: Rainer Mittelstädt, Bundesarchiv, Wikimedia Commons