SRBSKA VOJSKA V SPREJEMNIH CENTRIH

SRBSKA VOJSKA V SPREJEMNIH CENTRIH

Aktualno-politična novica
4. 5. 2020 - 8.00
 / BritOFF

Deseta

 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v občino Šid na severozahodu države tik ob meji s Hrvaško napotil vojsko. Spomnimo, da so bili zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa sprejemni centri in begunska taborišča zaprti, tako da jih migranti niso smeli zapustiti, po sprostitvi ukrepov glede omejitve svobode gibanja pa bo za ponovni nadzor skrbela vojska. Ta je bila zaradi prekrškov s strani migrantov in posledične domnevne izgube občutka varnosti lokalnih prebivalcev napotena v vse tri sprejemne centre v Šidu: Adaševce, Šid in Principovac. Kljub izpostavljenim varnostnim razlogom in domnevnim prepričanjem lokalnega prebivalstva srbski predsednik poudarja, da v Šidu ne gre za nobeno dramatično situacijo in da do napotitve vojske ni prišlo le zavoljo lokalnega prebivalstva. V Srbiji je sicer okoli 9000 migrantov, med njimi pa ni bila potrjena nobena okužba z novim koronavirusom. Po besedah namestnika občine Šid se je število migrantov v Šidu podvojilo.

 

Prečkanje na evropsko celino pa je še vedno močno oteženo tudi zaradi nezakonitih in hujskaških praks grške in turške obalne straže. Aktivistična organizacija Alarm Phone v svojem zadnjem poročilu navaja, da še vedno poteka odvračanje migrantov na plovilih in preprečevanje njihovega izkrcanja na območju Evropske unije. Od marca letos so namreč prejeli 28 klicev na pomoč, pri čemer je v 18 primerih prišlo do pushbacka oziroma prisilnega izgona.

 

Tako grška obalna straža kot skupina zamaskiranih ljudi sta jim grozili s pištolo, kradli gorivo na njihovem plovilu in uničevali motorje plovil, eno plovilo pa sta odvlekli v turške vode. V nekaterih primerih je grška obalna straža migrante pretepla, se zaletavala v njihove čolne in jih strašila s streljanjem s pištolo. Turška obalna straža je ta dejanja pogosto zgolj opazovala, v nekaterih primerih pa je migrante tudi okradla in jih vrnila tja, od koder so skušali pobegniti. Tovrstni primer so zabeležili 10. maja, ko je skupina 24-ih migrantov poskušala s čolnom priti v Grčijo, a jih je grška obalna straža napadla in jim odvzela gorivo. Na pomoč so poklicali turško obalno stražo, ki pa jih je okradla in jih vrnila v državo, od koder so prišli. Drugi primer v mesečnem poročilu poleg aktivne vloge pristojnih oblasti v nezakonitem odvračanju migrantov kaže tudi pasivnost grške in turške obalne straže, ki sta okoli čolna z migranti, ki so ga potisnili v turške vode, zgolj krožili in čakali z reševanjem.

 

Osma

 

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj prisegel kot novi premier, ob čemer je pozval k priključitvi domnevno izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Prisego so že preložili zaradi obiska državnega sekretarja Združenih držav Amerike Mika Pompea, ki je med svojim prvim obiskom tujine po začetku pandemije novega koronavirusa podprl domnevno mirovni načrt Donalda Trumpa in posredno Netanjahuja. Zaradi trikratnih neuspelih izraelskih volitev, po katerih ni prišlo do oblikovanja vlade, je Netanjahujeva stranka Likud sklenila triletni dogovor z Gancevo Modro in belo stranko. Netanjahu bo na premierskem stolčku 18 mesecev, drugo polovico mandata pa bo to mesto zasedal Beni Ganc. 

 

Spomnimo, da Netanjahuju – premierju z najdaljšim premierskim stažem v zgodovini Izraela – preti tožba zaradi korupcije, zaradi česar je zanj imunost premierskega stolčka še toliko bolj dobrodošla. Zoper njega so se vrstile peticije, o tem, ali lahko kljub tožbam vodi vlado, pa je presojalo tudi državno vrhovno sodišče, ki je razsodilo, da v tem primeru za preprečitev njegovega mandata ni pravne podlage. Sojenje Netanjahuju zaradi domnevnega podkupovanja in trgovanja s političnim kapitalom zavoljo pozitivnega poročanja v medijih so zaradi pandemije premaknili z marca na maj.

 

Dogovor o deljenju politične oblasti pa sta sklenila tudi afganistanski predsednik Ašraf Gani in njegov rival Abdulah Abdulah, ki sta se lani po septembrskih predsedniških volitvah oba razglasila za zmagovalca. Zaradi dolgotrajnosti vzpostavitve oblasti so Združene države Amerike napovedale umik finančne pomoči. Spomnimo, da so se po osemnajstih letih od pričetka operacije »trajna svoboda« ameriške vojaške sile pričele umikati, konflikt s talibani pa v močno opešani državi še vedno divja – ti so namreč ta teden napadli porodnišnico v Kabulu. S ciljem vzpostavitve miru naj bi bil sklenjen tudi dogovor med političnima nasprotnikoma. Čeprav podrobnosti še niso jasne, bo Abdulah vodil na novo ustanovljeni visoki komisariat za nacionalno spravo in mirovna pogajanja s talibani, prav tako pa bo lahko imenoval predstavnike v vlado. 

Francoski policisti so v okolici Pariza prijeli Féliciena Kabugo (felisijana kabugo), poznanega tudi kot »financer genocida« zaradi njegove vpletenosti v genocid, nad približno 800 tisoč Tutsiji in zmernimi Hutujci v Ruandi leta 1994. Kabuga je obtožen ustanovitve milice Intera-hamwe, ki je med genocidom izvajala pokole. Prav tako je pomagal pri vzpostavitvi radiotelevizije, ki je pozivala k poboju Tutsijev in zmernih Hutujcev, ter kot predsednik ruandskega sklada za nacionalno obrambo financiral začasno ruandsko vlado. Mednarodno sodišče za Ruando, ki so ga leta 2015 ukinili, njegove primere pa predali mednarodnemu sodišču v Haagu, ga je že leta 1997 obtožilo genocida.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness