ob 10.05

Dobro jutro. Prebirate zadnji tehnološki britoff leta 2017. Danes se spuščamo v suspendirane vode, Suspenzor je namreč nešportna oddaja o športu na Radiu Študent. In v športu se veliko denarja obrača na račun pravic za prenose tekem.

Združenje evropskih nogometnih zvez, vsem znano kot UEFA, je v Veliki Britaniji pridobilo sodno odredbo, ki ponudnikom dostopa do interneta nalaga realnočasovno blokiranje spletnih strani, ki streamajo prenos nogometnih tekem. Podobna sodna odredba v Veliki Britaniji sicer ni novost. Angleška Premier liga je namreč podobno sodno prepoved za blokiranje spletnih streamov oziroma prenosov uspela doseči že marca letos, prav tako pa so prepoved uspešno podaljšali. Sodna odredba, ki jo je prejela UEFA, bo veljala od 13. februarja do 26. maja 2018.

Spletne streame je sicer v EU težje zakonsko prepovedati kakor druge načine piratiziranja vsebin. Pri tej obliki piratstva je spletna stran, ki nudi pretok vsebin, posrednik do gostitelja vsebine, ki se nahaja drugje. Kot trdi spletni portal torrentFreak, ponudniki dostopa do interneta podobne sodne odredbe v drugih državah Evropske unije ne bi podprli. Situacija v Veliki Britaniji pa ima svoje specifike. Tako je na primer televizijska hiša Sky, ki si lasti pravice za prenos tekem Premier lige, tudi lastnica enega izmed večjih britanskih ponudnikov dostopa do interneta.

Druga specifična situacija za Veliko Britanijo je sobotna zatemnitev. V šestdesetih letih je nogometna zveza uspela doseči prepoved prenosov nogometnih tekem po televiziji, zato da bi narasel fizični obisk na stadionih. Zato na televiziji ob sobotah med 14:45 in 17:15 ni prenosov nogometnih tekem. To pa seveda ne velja za spletne prenose, ki jih je težje regulirati in nadzorovati.

Odredba, ki bo nogometnim zanesnjakom, ki svojo dnevno dozo nogometa dobijo prek piratskih spletnih prenosov, onemogočala oglede tekem, temelji na 97. členu Zakona o avtorskem pravu, načrtovanju in patentih. Britanci, ki bi kljub temu želeli spremljati streame, bodo najverjetneje morali poseči po storitvah VPN, ki uporabnikov internetni promet preusmerijo skozi drugo državo. Takšne storitve v EU še niso prepovedane.

Avtorsko pravo na področju digitalnih medijev je velik vir gneva med potrošniki in ustvarjalci digitalnih vsebin. Zato je tudi ena izmed tarč, s katero se spopadajo hekerji. Hekanje bo tudi tema današnjega Tehno klistirja, ki bo na sporedu danes v živo ob pol enih zjutraj na valovih RŠ. Vabljeni k poslušanju.

Ob 8-ih

Praznična zgodba se je zgodila na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski uporniki in oblasti v Kijevu izmenjali ujetnike. Kijev se je izkazal za popustljivejšega, saj je izpustil 250 zapornikov, medtem ko so  jih separatisti izpustili 70. Izmenjava ujetnikov je del drugega mirovnega dogovora iz Minska iz leta 2015; zavezanost, ki sta jo strani potrdili 20. decembra letos. Prejšnja izmenjava ujetnikov je potekala pred več kot letom dni, strani pa sta si izmenjali 4 ujetnike. Vlada Združenih držav Amerike je sicer pred tednom napovedala vojaško pomoč v obliki orožja za Ukrajino. Rusija opozarja, da ZDA s tem spodbujajo novo prelivanje krvi.

Predsednik Južne Koreje Moon Jae-in je izjavil, da je sporazum med Južno Korejo in Japonsko iz leta 2015 o kompenzaciji za zločine Japonske med njeno kolonialno vladavino nad Korejo pred koncem druge svetovne vojne neustrezen, saj namreč naj ne bi vključeval želja žrtev spolnega dela, ki so ga bile prisiljene opravljati Korejke v času druge svetovne vojne. S sporazumom, ki ga je za korejsko stran podpisala Moonova predhodnica, se je Japonska zavezala k plačilu 1 milijarde jenov oziroma slabih 7,5 milijona evrov v dobrodelni fond za izplačilo žrtvam. Čeprav so v ta fond vključene tudi žrtve prisilnega spolnega dela, pa Japonska ne priznava potrebe po njihovi kompenzaciji, saj naj bi bila ta opravljena že leta 1965 z mirovnim sporazumom. Zato je Moon že kmalu po nastopu funkcije predsednika napovedal revizijo sporazuma.

“Pravica je kot kača, ki piči samo tiste, ki so bosi.” S tem stavkom je skupina, poimenovana Ljudski borci, prevzela odgovornost za bombni napad na sodišče v Atenah, ki se je zgodil prejšnji petek. V izjavi za javnost so zapisali, da so si sodišče izbrali za tarčo, ker so sodniki podpirali varčevalne ukrepe in sodelovali s politiki, ki sprejemajo ukrepe po naročilu mednarodnih kreditojemalcev. Sodišče je med drugim potrdilo znižanje plač in pokojnin.