Ob 10:05

Dobro jutro, poslušalstvo Radia Študent. Danes je torek enajsti in predvčerajšnjim je rea-kcionarni Radio Študent praznoval svoj 52. rojstni dan. Precej priročen datum za precej obskuren slovenski medij. Deveti maj je namreč tudi dan zmage. A kakšne zmage, se vprašate. Naj vsem zgodovinsko nepismenim v uvodu te nepotrebne jutranje rubrike postrežemo z zgodovino-pisnim vpogledom. Petletno evropsko morijo, posledico ne-izpolnjenih imperialističnih sanjarij v prvi svetovni vojni poraženih evropskih držav, je 7. maja zaključila kapitulacija tretjega rajha v francoskem mestu Reims.

A so bili ob “dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom« prisotni le zavezniški poveljniki. To je razjezilo sovjetskega diktatorja Stalina, ki je zahteval, da so pri podpisu kapitulacije prisotne vse velike članice tako imenovane »proti-hitlerjevske koalicije«, predvsem pa, da se kapitulacija podpiše v Berlinu. Sovjetska zveza je namreč v drugi svetovni vojni izgubila več kot 26 milijonov ljudi. Za vsakega ameriškega vojaka je padlo kar 80 sovjetskih. Kar 95 odstotkov vseh žrtev treh največjih zaveznic je bilo sovjetskih, tako da je bilo negodovanje Sovjetov ob podpisu nemške kapitulacije láhko razumljivo.

Podpis v Reimsu so označili le za prehodnega. Dan kasneje, 8. maja 1945, je v Berlinu ob prisotnosti sovjetskih, ameriških, britanskih in francoskih poveljnikov general-feld-maršal Wilhelm Keitel, vodja vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil, podpisal akt brez-pogojne kapitulacije. V Moskvi je bil tedaj že 9. maj, tako da se je v Sovjetski zvezi in v večini ostalih evropskih držav, ki so po vojni prostovoljno vzpostavile socialistično državno ureditev, »dan zmage nad fašizmom in nacizmom« praznoval 9. maja, v državah Zahodne Evrope in ZDA pa dan prej.

Ob včerajšnjem praznovanju 52-letnice centralističnega, predvsem pa spregledanega radijskega medija smo o pomenu in simboliki devetega maja povprašali nekaj sodelavcev aktualnopolitične redakcije ter drugih naključnih mimoidočih. Le kdo bi nam namreč lahko zgodovinske in aktualnopolitične zagate osvetlil bolje kot tisti, ki trdijo, da o teh in drugih interpretacijah političnega vedo kar se da veliko, če že ne vse. Pa za začetek prisluhnimo nekdanjemu uredniku aktualnopolitične redakcije Antunu Kataleniću.

Katalenić

Vid Bešter, urednik redakcije za kulturo in komunistične vede, bi dan zmage preimenoval v dan prekinitve sovražnosti. Bešter namreč ne verjame v partizanski narodno-osvobodilni boj. Zakaj tako meni?

Bešter

Ob 08:05

Izraelske varnostne sile so včeraj pozno popoldne s solzivcem, šok granatami in gumijastimi naboji napadle vernike v mošeji Al Aksa v centru Jeruzalema in pred njo, da bi jih razgnale pred začetkom praznovanja dneva Jeruzalema. Desetega maja namreč izraelska država obeležuje zasedbo vzhodnega Jeruzalema med šest-dnevno vojno leta 1967. V odgovor je več sto zbranih Palestincev izraelske varnostne sile obmetavalo s kamni in drugimi predmeti. Iz bojazni pred dodatnim nasiljem je izraelska policija prepovedala, da bi tradicionalni judovski pohod zajel tudi Tempeljski grič v starem delu mesta, ki je s tamkajšnjimi svetišči izjemnega pomena tako za Jude kot muslimane. Izraelska vojska je popoldne sporočila tudi, da je bilo z območja Gaze na izraelsko ozemlje izstreljenih sedem raket, dve od njih je prestregel sistem zračne obrambe, tri pa so padle na nenaseljena območja. Izraelske oblasti so odgovorile z letalskimi napadi na Gazo. Razmere na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu so sicer vse od začetka muslimanskega postnega meseca ramazan zelo napete. V spopadih v Jeruzalemu je bilo od petka, ko se je na zadnjih petkovih molitvah zbralo na tisoče ljudi, ranjenih več sto Palestincev.

Višje sodišče v Gruziji je včeraj odredilo, da morajo pristojne oblasti iz zapora izpustiti gruzijskega opozicijskega voditelja Niko Melio. Ta je bil zvečer izpuščen proti plačilu 9500 evrov varščine, ki jo je sodišču plačala delegacija Evropske unije v Gruziji. Slednja je izpustitev Melie, vodje največje gruzijske opozicijske stranke Združeno narodno gibanje, označila kot pomemben korak za končanje politične krize v Gruziji. Ta je državo zajela po oktobrskih parlamentarnih volitvah, za katere gruzijska opozicija trdi, da so bile prirejene. Melio so aretirali februarja med nasilno policijsko racijo na sedežu njegove stranke. Prijeli so ga, potem ko je sodišče zanj odredilo pripor, ker ni želel plačati varščine pred zaslišanjem v zvezi z obtožbo, povezano s protivladnimi protesti leta 2019, ki naj bi jih spodbujal in vodil. Njegova aretacija je privedla do odstopa premierja Giorgija Gaharije in zanetila množične proteste ter naletela na ostre mednarodne kritike.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je včeraj popoldne sklenila, da naj bi Gregor Židan, ki je maja 2020 prestopil z liste SMC k socialnim demokratom, kršil zakon o poslancih. Za delo pomočnika glavnega trenerja slovenske reprezentance mladih nogometašev naj namreč ne bi imel dovoljenja delodajalca, v tem primeru državnega zbora. Židan je namreč marca letos opravljal vlogo trenerja na evropskem prvenstvu za mlade kot eden izmed trenerjev v reprezentanci do 21 let, pri čemer z Nogometno zvezo Slovenije ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pač pa je dobival zgolj dnevno nadomestilo. Predsednik komisije Ivan Hršak je za POP TV včeraj povedal, citiramo: "Poslanci smo drugim državljanom za zgled in bi se morali držati zakonov, ki jih tudi sami sprejemamo. V tem primeru je to Gregor Židan naredil čisto narobe." Račune za opravljeno storitev je namreč NZS izstavila prek svojega gostinskega podjetja Gregorino, kar je po oceni Hršaka narobe, saj je Židan delo opravljal kot fizična oseba. Mandatno-volilna komisija je ugotovila tudi, da trenersko delo sodi v okvir izjem splošne prepovedi dodatnih dejavnosti poslancev.