8.0555

Ameriška predsedniška kandidatka in vodja stranke Zelenih Jill Stein je javnosti sporočila svojo namero o sprožitvi postopka ponovnega štetja glasov v treh zveznih državah: Wisconson, Michigan in Pensilvanija. V vseh treh tradicionalno demokratskih državah je z majhno razliko nepričakovano zmagal republikanski kandidat Donald Trump, v Wisconsonu naj bi dobil okoli 12 tisoč glasov več kot njegova protikandidatka Hillary Clinton.

Znesek za oddajo vloge za ponovno štetje je odvisen od vsake zvezne države, skupni strošek za tu omenjene pa znaša 2,2 milijona ameriških dolarjev. Prek spletne platforme je Stein sicer v kratkem času že prejela donacije v skupni višini 4,3 milijona dolarjev.

Turška vojska je sporočila, da naj bi v bližini severnega sirskega mesta Al Bab v napadu sirskih letal umrli trije njeni vojaki, deset pa je bilo ranjenih. Ali je šlo res za bombe Asadovega režima, še ni jasno, ker uradnega odgovora glede odgovornosti še niso podali. Turški cilj je sicer zavzetje mesta Al Bab, ki je pod nadzorom Islamske države, od koder bi bilo možno napredovanje proti mestu Manbij, ki je pod nadzorom sirskih Kurdov.

Na Kosovo. V prestolnici Priština je ponovno potekal protest zaradi smrti aktivista nacionalistične stranke Vetevendosje Astrita Deharija, ki je v začetku meseca umrl v kosovskem zaporu Prizren. Slednji je v arestu končal avgusta letos zaradi obtožbe terorizma, ker naj bi domnevno v parlament zalučal eksplozivno sredstvo. Uradne ugotovitve preiskave so pokazale, da je Dehari naredil samomor, preiskovalci pravosodnega ministrstva pa so suspendirali vodjo zapora in tri nadzornike. Prav tako je pravosodna ministrica Dhurata Hoxha za pomoč pri preiskavi zaprosila angleškega ambasadorja, ki pa je prošnjo zavrnil. Glavna zahteva protestnikov ostaja, da se v primeru smrti Deharija sproži mednarodna preiskava.

10.0555

Evropska komisija, parlament in predstavniki držav članic so zaključili pogajanja in javnosti predstavili predlog zakonodaje, ki zadeva uvoz surovin s konfliktnih območij. Gre za uvoz zlata, kositra, volframa in tantala iz držav, kjer obstaja sum, da njihova prodaja financira oborožene spopade. Na prvotno šibko zastavljeni predlog Evropske komisije so evroposlanci lani maja izglasovali amandmaje, ki so nad verigo dobaviteljev določili obvezen nadzor. Četudi je med pogajanji predlog dobil nekaj strožjih določil, pa njegovi kritiki še vedno opozarjajo na določene pomanjkljivosti.

K nadzoru nad dobavo materialov tako ne bodo zavezani manjši dobavitelji, kot so na primer zobozdravniki ali posamezni zlatarji. Prav tako pa bo predlagana zakonodaja zadevala zgolj surove materiale, medtem ko znanje o izvoru surovin v že izdelanih produktih ali o recikliranih surovinah ne bo potrebno. Zakonodajo morata sedaj ratificirati Evropski parlament in Evropski svet, pravnomočnost določil o nadzoru dobave pa bo lahko začela veljati po letu 2021.

Ostajamo v Evropskem parlamentu. Na pobudo 89 njegovih poslancev so zbrani glasovali o resoluciji, s katero bi zahtevali presojo Sodišča Evropske unije o skladnosti evropskega prava s prostotrgovinskim sporazumom CETA. Ob podpori večine pripadnikov leve in desne sredine je bila resolucija zavrnjena, potem ko je proti njej glasovalo 419, v prid presoji pa 258 poslancev.

Predsednik Evropskega parlamenta in član socialdemokratov Martin Schulz je napovedal, da se vrača v nacionalno politiko. To bo storil z namenom, da kandidira za nemškega kanclerja na volitvah oktobra prihodnje leto. Mesto vodje zbora poslancev naj bi zapustil v začetku leta, po aktualnih predvidevanjih pa naj bi ga nadomestil nekdo iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.