Ob 8.05 o dnevni politiki

Po tem, ko so iraške vojaške sile konec preteklega tedna prisilile kurdske pešmerge v umik s ključnih položajev v okolici mesta Kirkuk, so kurdistanske oblasti odpovedale za 1. november napovedane volitve v regionalni parlament. Odnosi med kurdistanskimi in iraškimi oblastmi so se zaostrili zaradi referenduma, na katerem se je 25. septembra 93 odstotkov udeleženih izreklo za neodvisnost regije. Poleg tega težavo predstavlja tudi pomanjkanje kandidatov za poslance. Kurdske oblasti novega datuma volitev še niso določile.

Po svetu se pojavljajo novi nestrpni zakonski predlogi. Včeraj so bile v avstralskem senatu zavrnjene spremembe zakonodaje o priseljevanju, ki so predvidevale strožji preizkus znanja angleškega jezika za pridobitev državljanstva. Poostritev naj bi veljala za vse migrante, ki so prošnjo za državljanstvo vložili po dvajsetem aprilu letos. V senatu sta poostritvi testa nasprotovali predvsem Ljudska stranka in Stranka zelenih. Minister za priseljevanje Peter Dutton si je z zagovorom, da so želeli s predlogom migrantom "približati avstralske vrednote", prislužil veliko neodobravanja. Avstralija se tudi sicer sooča s številnimi očitki o nespoštovanju človekovih pravic. To je ponovno izpostavil odbor Združenih narodov za človekove pravice. Pri odboru so izpostavili, da vlada ignorira poročilo avstralskega varuha človekovih pravic iz leta 2015 ter da nepravilno izvaja anketo o istospolnih porokah. Z glasovanjem po pošti se namreč od 12. septembra do 7. novembra avstralski državljani izrekajo o načelni podpori istospolnim porokam.

Parlament srbske entitete Bosne in Hercegovine Republike srbske je za zaprtimi vrati in ob odsotnosti opozicije sprejel deklaracijo o vojaški nevtralnosti. Z njo želi vlada s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom na čelu ustaviti proces integracije Bosne v Nato. V deklaraciji razglaša nevtralnost Republike srbske v odnosu do obstoječih vojaških zavezništev in vse prihodnje odločitve v zvezi s tem veže na odločitve, ki jih bo sprejemala Srbija.

Slovenska vlada je podprla kandidaturo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Naloge komisarja za človekove pravice Sveta Evrope od aprila 2012 opravlja latvijsko-ameriški borec za človekove pravice in politolog Nils Muižnieks. Preden bodo evroposlanci januarja glasovali o Muižnieksovem nasledniku, bo novembra opravljen izbirni postopek treh najprimernejših kandidatov.

Ob 10.05 o tehnologiji

Pred nekaj minutami se je iztekel rok, do katerega bi morala katalonska vlada umakniti razglas o neodvisnosti. Uradna Španija bo, če bodo Katalonci vztrajali pri odcepitvi, naredila vse, da bi razpustila katalonsko vlado. Da tudi v drugem četrtkovem BritOFFu, v katerem se ponavadi ukvarjamo s tehnologijami, govorimo o katalonski neodvisnosti, je kriva ravno španska neomajnost. V tednu pred katalonskim referendumom, torej v zadnjem tednu septembra, so Španci izvedli racijo na sedežu registra za vrhnjo katalonsko domeno pika cat [pika cat].

Domenski registri skrbijo za delovanje domenskega sistema. Ko v brskalnik vnesete naslov radiostudent.si, se ta, če je registriran, prevede v IP-naslov računalnika, na katerem gostuje spletna stran. Španska policija je v raciji zasegla vse računalnike na registru za domene pika cat, aretirala šest zaposlenih, tehničnega direktorja registra pa obtožila hujskaštva. Nepovezano z racijo v prostorih organizacije PuntoCat so španske oblasti blokirale vrsto spletnih strani. Za kratek čas se je tudi na spletni strani katalonskega državnega zbora pojavilo obvestilo španske vojske o zasegu domene, za katero je bil izdan sodni nalog. Podobnim obvestilom smo ponavadi priča na piratskih spletnih straneh.

Mednarodna tehnološka skupnost, predvsem organizaciji Internet Society in Electronic Frontier Foundation, je ostro obsodila tako policijsko racijo kot omejevanje dostopnosti spletnih strani, češ da gre za nesorazmerne ukrepe. Medtem so se Katalonci znašli in strani objavili pod drugimi domenami. Nekatere so naložili tudi na alternativno omrežje IPFS ali pa v shrambo odprte kode GitHub, tako da jih je bilo mogoče prosto kopirati in ponovno objavljati.

Včeraj pa je komisar Evropske komisije za varnost Julian King slavnostno razglasil, da bodo evropski policisti še lažje brkljali po vaših podatkih. EU bo začela razvijati lastna orodja za dekripcijo ter vložila okrog petsto tisoč evrov v izobraževanje policistov o rokovanju z zaščitenimi podatki.

Potrebam po orodjih za dešifriranje prikimava tudi Slovenija. Čeprav iz odgovorov na lanskoletno anketo Sveta Evrope ni razvidno, kateri državni organ se je s tem področjem ukvarjal, lahko preberemo mnenje, da nacionalna zakonodaja ne omogoča zadostnih ukrepov zoper kriptirane podatke. Slovenci v anketi predlagamo možnost prikrite namestitve programske opreme, ki bi z naprave osumljenca pridobila šifrirni ključ ali celo pošiljala podatke. Želimo pa si tudi dešifrirne farme. To je mnoštvo povezanih računalnikov, ki bi za represivne organe s tehniko “brute force” razbijale šifre.

Za konec naj namignemo še, da prisluhente posebnemu radijskemu programu o Venezueli. To nedeljo bomo na Radiu Študent govorili tudi o tem, kako je pod vplivom ideologije Venezuela vzpodbujala odprto kodo, vlada pa je že pred desetletjem začela uspešno uporabljati izključno Linux.

Napotila

- časovnica dogodkov v Kataloniji

- slovenski odgovori na anketo Sveta Evrope o šifriranju podatkov