TELEVIZIJE BritOFF

TELEVIZIJE BritOFF

Aktualno-politična novica
12. 6. 2013 - 10.05
 / BritOFF

Sedma

Turška policija je sinoči še drugič v enem dnevu razgnala protivladne protestnike na carigrajskem trgu Taksim, ki vstopajo že v 12 dan demonstracij. Policija se je po več kot tednu dni nad protestnike s solzivcem in vodnimi topovi spravila že včeraj zjutraj, porušila barikade in jih razgnala, pred večerom pa se je umaknila s trga Taksima in ga ponovno prepustila protestnikom. A le za kratko. Varnostni organi so vnovič posredovali, nad protestnike so se ponovno spravili s solzivcem in vodnimi topovi, med pregonom s trga je bilo več ljudi poškodovanih. Odločno posredovanje in zatretje protestov je sicer pred tem napovedal turški premier Recep Tayyip Erdogan.

Latvijski premier Valdis Dombrovskis se je odločil politični reality show, ki ga v večini kvazi demokratičnih držav producirajo neposredni prenosi parlamentarnih sej, razširiti še na seje vlade. Latvijci bodo po novem preko interneta v živo namreč lahko spremljali tudi redna sestankovanja ministrov in premiera, v kolikor pa bodo najljubšo epizodo vladnih sej zamudili, bo ta v obliki arhiva dostopna tudi na spletni strani sekretariata latvijske vlade. Latvija, ki želi s prenosi sej vlade v živo politiko približati državljanom in zagotoviti transparentnost, je sicer po Litvi druga država članica Evropske unije, v kateri se vlada več ne sestaja za zaprtimi vrati in svoje delovanje ponuja na ogled javnosti.

Medtem ko na Baltiku širijo politično televizijsko ponudbo, pa je v Grčiji po ocenah vlade tako hudo, da so morali zaradi varčevanja zaukazati zaprtje javne radiotelevizije ERT. ERT je televizijski in radijski signal prenehal oddajati ponoči, približno 2.800 zaposlenih pa bo začasno odpuščenih. Vlada namerava javno radiotelevizijo prenoviti, močno zmanjšati njen obseg, nato pa del začasno odpuščenih ponovno zaposliti. Kdaj naj bi ERT ponovno zaživela in koliko zaposlenih bo ostalo brez dela, seveda še ni jasno. Na zaprtje grške javne radiotelevizije so se ostro odzvali njeni uslužbenci, ki so že včeraj zasedli sedež ERT in napovedali, da bodo tam vztrajali 24 ur na dan.

Osma

Ruska duma je v tretjem in zadnjem branju potrdila zakon, ki uvaja zaporno kazen za žaljenje verskih čustev in zakon, ki prepoveduje homoseksualno propagando mladoletnikom. V skladu z zakonom, ki naj bi branil pravice vernikov, bo mogoče dejanja razžalitve verskih čustev kaznovati z do 3 leti zapora in slabimi 12.000 evri kazni, visoke kazni pa po novem v Rusiji pretijo tudi tistim, ki bi si mladoletnikom drznili trditi, da so odnosi med homoseksualnimi pari enakovredni odnosom heteroseksualnih parov. Nasprotovanje zakonoma je pred dumo izrazilo več aktivistov in demonstrantov, ki pa so bili kmalu sprovocirani s strani podpornikov zakonov. Prišlo je do medsebojnih spopadov, v katerih je bilo pridržanih 20 ljudi.

Dunajsko sodišče je šest domnevnih pripadnikov popularne mednarodne roparske združbe »Pink Panter« zaradi ropa treh zlatarn v avstrijski prestolnici in odtujitve nakita v vrednosti več kot 200.000 evrov obsodilo na skupno 42 let in pol zapora. Najslabše jo je odnesel domnevni vodja šesterice domnevnih roza panterjev, 30-letni Nikola K., ki je bi neposredno udeležen v vseh treh ropih. Sodišče mu je prisodilo 9 let in pol zapora, medtem ko bo ostala peterica zaporniške žimnice tlačila med 5 in 9 leti. Vsi obsojeni, sicer srbski državljani, so dejanja priznali, hkrati pa zanikali pripadnost Pink Panterjem.

Slovenija in Kuvajt sta podpisala sporazum o zračnem prevozu med državama, s čimer so zagotovljeni vsi birokratski pogoji za uveljavitev letalske povezave. Kot sta poudarila podpisnika sporazuma, slovenski minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in predsednik generalnega direktorata za civilno letalstvo Kuvajta Fawaz Abudl-Aziz Al Faraha gre za pomemben mejnik v bilateralnih odnosih med državama, sporazum pa naj bi bil v korist vsem segmentom slovenskega gospodarstva, še najbolj turizmu. 

Deveta

Evropska unija bo po dveletnem premoru nadaljevalja s pristopnimi pogajanji s Turčijo, 26. junija pa naj bi z državo odprla novo pristopno poglavje. Pristopna pogajanja s Turčijo so se sicer začela že leta 2005, a so bila zaradi turškega spora glede Cipra zamrznjena pri 13 odprtih pogajalskih poglavjih. V tem času so pogajalci uspeli začasno zapreti zgolj poglavje v zvezi z znanostjo in raziskovnajem, aktualno irsko predsedstvo Uniji pa je napovedalo, da želi na pristopni konferenci v Ankari odpreti še pogajalsko poglavje o regionalni politiki.  Kljub trenutno precej negotovim razmeram v Turčiji, je evropska komisija prepričana, da bo do napredka na turški evropski poti prišlo že v juniju.

Hrvaška vlada je s sindikati javnega sektorja uspela doseči dogovor o spremembah višine plač zaposlenih v javnem sektorju. Vlada Zorana Milanovića se je s podpisom sporazuma s 13 reprezentativnimi sindikati zavezala, da v tem letu ne bo zniževala dohodkov v javnem sektorju, o zvišanju plačnih koeficientov pa se bo s sindikati začela pogajati takoj, ko bo Hrvaška začela beležiti rast BDP v treh zaporednih trimesečjih, proračunski primanjkljaj pa bo padel pod tri odstotke. Z dosego sporazuma so se sindikati odpovedali veliki stavki, ki so jo napovedovali in s katero naj bi blokirali delovanje države. Sporazuma niso podpisali sindikati zdravnikov, učiteljev, znanosti in hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje. 

Premierka Alenka Bratušek,  po premiernem obisku Bruslja in praktični uporabi angleščine na eni od ameriških televizij, nadaljuje diplomatsko pot s prvim delovnim obiskom Italije. Bratuškova bo z najvišjimi italijanskimi političnimi predstavniki, med njimi s premierom Enricom Letto in predsednikom Giorgiom Napolitanom, razglabljala predvsem o gospodarstvu, na dnevnem redu pa naj bi bila tudi slovenska manjšina v Italiji. Predsednica vlade bo jutri obiskala še Vatikan. Ob Bratuškovi je na tujem dejaven tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je z gospodarsko delegacijo odpotoval v Kazahstan.

Deseta

Ameriško finančno ministrstvo je proti štirim pripadnikom libanonske šiitske milice Hezbolah, ki so delovali na območju zahodne Afrike, uvedlo sankcije. Združene države Amerike so zamrznitev premoženja in prepoved poslovanja z Američani uvedli proti posameznikom, ki so delovali na območju Sierra Leoneja, Senegala, Slonokoščene obale ter Gambije, pri tem pa naj bi zbirali denar in novačili bojevnike. Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da se je za uvedbo sankcij odločilo, da bi opozorilo na Hezbolahovo domnevno kriminalno in teroristično dejavnost.

Avstrijski vojaki so se v skladu z napovedmi začeli umikati z misije na Golanski planoti. Avstrijska vlada se je za umik 378 avstrijskih vojakov, ki so delovali v okviru opazovalne misije Združenih narodov, odločila zaradi poslabšanja varnostnih razmer v regiji, še danes pa naj bi območje zapustilo prvih 50 avstrijskih soldatov. Vojaki sicer planoto zapuščajo preko mejnega prehoda Kuneitra, ki je edini neposreden prehod med Izraelom in Sirijo. 

Na Japonskem je umrl najstarejši prebivalec planeta, 116-letni Džiroemon Kimura. Laskavi (ironično) naslov najstarejšega Zemljana je davnega leta 1897 rojeni Kimura  pridobil lani, potem ko je v Združenih državah Amerike umrla 115-letnica. Kimura je bil s 116 dopolnjenimi leti tudi rekorder med moškimi v dolžini življenja. Najvišjo starost je sicer v zgodovini dosegla ženska; leta 1997 umrla Francozinja Jeanne Calment je ob smrti beležila kar 122 pomladi. 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness