Ob 10. uri.

Sreda zjutraj je in poslušate zgodovinski BritOFF.

Na današnji dan pred natanko 160 leti je ruski car Aleksander II. podpisal Uredbo o osvoboditvi kmetov od tlačanske odvisnosti, s katero je bilo odpravljeno tlačanstvo. Rusija je bila ena zadnjih evropskih držav, ki tega do takrat še ni uredila. 

S tem je več kot 23 milijonov ljudi vsaj pravno-formalno pridobilo osebno svobodo in civilne pravice, tlačanski kmetje pa so pridobili tudi možnost odkupa zemlje od lastnikov. Pred tem je ruska zakonodaja delila kmete na dve kategoriji: tiste, ki delajo na državni zemlji, in tiste, ki obdelujejo privatno. Slednji so bili del tlačanskega sistema. Poleg obveznosti do države so imeli obveznosti tudi do lastnika zemlje, ki si je lastil svoje delavce. Tlačani niso smeli zapustiti zemlje, na kateri so se rodili, za poroko pa so morali pridobiti dovoljenje lastnika. 

Seveda pa Aleksander II. ni bil prvi, ki je v Rusiji pomislil, da tlačanstvo morda ni najboljša ideja. Akademiki ter drugi zagovorniki odprave so v 19. stoletju pripravili več osnutkov reform, a so pri plemičih naleteli na prevelik odpor. Najbljižje je omejitvi izkoriščanja dela prišel Pavel I., ki je leta 1797 neplačani delovni teden omejil na tri dni, a njegove reforme niso upoštevali - pa tudi osebne svobode ni zagotavljala. Štiri leta kasneje je car Aleksander I. začel s študijo o tlačanstvu in prepovedal prodajo tlačanov brez družine. Leta 1825 pa je car Nikolaj I., ki je sicer podpiral idejo o odpravi tlake, izboljšal poogoje dela za kmete, ki so delali na državni zemlji.

Kako je torej prišlo do dovolj velike politične volje, ki je omogočila osvoboditev tlačanov? Po porazu Rusije v krimski vojni je postalo plemstvu in tudi carju jasno, da država v razvoju zaostaja za svojimi evropskimi kolegicami. Za industrializacijo države bi namreč rabili več svobodne delovne sile, ki pa zaradi tlačanstva ni bila na voljo. Upali so, da se bodo z osvoboditvijo razširile privatne parcele kmetov, ki bodo vstopali na kapitalistični trg. 

Car plemstvu ni mogel vzeti tlačanov in zemlje, zato je v reformo vpeljal tri klavzule, ki so zagotavljale ekonomsko odvisnost kmetov. Pred dejansko emancipacijo so vpeljali dveletno prehodno obdobje, ko so imeli kmetje iste zadolžitve do svojih zemljiških gospodov kot prej. Mnogo skupnih ozemelj, recimo gozdov in cest, je prešlo v roke zemljiških gospodov - to pomeni, da so bili nekateri mostovi in ceste za uporabo na voljo le proti plačilu. In pa, seveda, kmetje niso zemlje kar dobili, morali so jo odkupiti od zemljiških gospodov, kar je bilo za mnoge nemogoče. 

Seveda pa reforma sama tlačanom ni omogočila brezskrbnega življenja. Tlačani, ki so delali po hišah, so sicer dobili pravice, ne pa tudi zemlje. Tisti, ki so delali na zasebni zemlji so dobili manj, kot so dejansko rabili za preživetje, zaradi visokih obresti odkupnine pa jih je mnogo zapadlo v revščino in dolgove. Situacija ni bila rožnata niti za plemiče, saj je bilo mnogo zadolženih in so bili zato odvisni od tlake, ki je omogočala njihov življenjski slog.

Še najbolj očitna pa je bila sprememba ruske ekonomije, ki se je preobrazila v izrazito tržno ter sprožila modernizacijo kmetijstva.

Ob 8. uri.

Združene države Amerike so napovedale uvedbo več gospodarskih sankcij. Najprej – v Rusijo. Zaradi domnevne zastrupitve in zaprtja ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so ZDA sankcije napovedale sedmim visokim predstavnikom ruske oblasti in 14 podjetjem. V ZDA so se namreč odločili verjeti predvidevanjem, da je Rusija lani avgusta z živčnim plinom novičokom zastrupila Navalnega, za tem pa so ga po izteku bolnišničnega bivanja v Nemčiji še zaprli, saj se ni mogel zglasiti na lokalni policijski postaji. Sankcije so bile izvedene v sodelovanju z Evropsko Unijo, ki so zaradi kršenja človekovih pravic določile sankcije za štiri ruske uradnike. Tako ZDA kot Evropska unija so se odločile zamrzniti premoženje v svojih jurisdikcijah, za sankcionirane pa velja tudi prepoved potovanja v Evropsko unijo. Rusija napoveduje povračilne ukrepe.

Rusija pa ni edina, proti kateri je Bidnova Amerika hitro uvedla sankcije. Na tem seznamu sta se znašla tudi dva voditelja Hutijev - uporniške skupine v Jemnu, kjer vojna poteka že od leta 2014. Voditelja naj bi kupovala iransko orožje, namenjeno napadom na ladje v Rdečem morju in napadu na Saudovo Arabijo. ZDA so Hutije nedavno odstranile s svojega seznama terorističnih organizacij. 

Sindikat poklicnega gasilstva pa se bo danes odpravil na ekskurzijo do obrambnega ministrstva, saj ministru Mateju Toninu očitajo neizpolnjevanje stavkovnih zahtev ter zavračanje socialnega dialoga. S tem se sam ne strinja. Spor traja že od ponedeljka, ko je sindikat na Tonina naslovil protestno pismo, odzval pa se je le državni sekretar Damijan Jaklin.