V Washingtonu in več sto mestih Združenih držav Amerike so znova potekali množični shodi, na katerih je več deset tisoč protestnikov nasprotovalo podnebni politiki predsednika Donalda Trumpa. Protestniki so obsodili Trumpove predsedniške ukaze, ki odpravljajo regulacije na področju industrijskega onesnaževanja in varovanja okolja, posebej naravnih parkov, uvedenih v času bivšega predsednika Baracka Obame. Val ogročenja je sprožila tudi petkova poteza Agencije za varstvo okolja EPA, da z svoje uradne spletne strani umakne in zgolj arhivira seznam onesnaževalcev in dosedanje raziskave na področju vpliva podnebnih sprememb, domnevno v prid posodobitve vsebine. V sredini marca je v javnost pricurljal tudi osnutek predloga proračuna, ki predvideva 25-odstotno zmanjšanje sredstev agencije in 20-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih. Vlada predsednika Trumpa je od januarja, ko je ta s predsedniškim ukazom omogočil gradnjo spornih naftovodov Dakota Access in Keystone XL, sprejela več deregulacij zaščite okolja in uporabe kmetijskih sredstev. Najbolj obsežen je predsedniški ukaz, podpisan konec marca, ki odpravlja omejitev izpusta ogljikovega dioksida, zamrznitev novih pogodb za rudarjenje na zveznih zemljiščih in zahteve za omejevanje škodljivih izpustov elektrarn na fosilna goriva. Protest proti podnebni politiki Trumpa je sledil množničnim shodom v podporo vlogi znanosti v družbi in politiki po celem svetu prejšnji vikend.

Protestno se je vikend nadaljeval tudi na Japonskem. Okoli 3000 protestnikov je pred ameriško vojaško bazo Schwab v najbolj južni japonski prefekturi Okinava nasprotovalo gradnji nove vojaške pristajalne steze in posledični preselitvi približno 50 kilometrov oddaljene vojaške baze Funtenma. Podprlo jih je tudi nekaj sto protestnikov na shodu v Tokiu. Japonska vlada je preselitev baze utemeljevala z željo po zmanjšanju hrupa vojaških letal v bolje poseljeni okolici Funtenme. Protestniki pa so poudarili, da ameriška vojska še vedno uporablja letalsko-helikopterski hibrid tipa Osprey, katerih uporabo je zgolj začasno zamrznila po letalski nesreči blizu prebivališč lokalnih prebivalcev decembra lani. Obenem so nasprotovali nadaljnji prisotnosti ameriških vojakov na Okinavi z argumentom, da je japonska oblast že leta 2009 zagotovila približno 3 milijarde dolarjev za preselitev ameriških vojaških baz na Guam, na Havaje in v Avstralijo. Gradnji nove steze je oporekal tudi guverner prefekture Takeši Onaga, ki je leta 2014 umaknil dovoljenje prejšnje prefekturne oblasti za gradnjo, vendar je ustavno sodišče decembra lani dovolilo začetek gradnje. Protesti proti vojaškim bazam na Okinavi so se zlasti povečali po lanskem juniju, ko je bil ameriški vojak obsojen zaradi umora lokalne prebivalke, vojaško poveljstvo pa ni podaljšalo ukrepov omejevanja zapuščanja baz in uživanja alkohola. Prefektura Okinava šteje okoli milijon prebivalcev, na otoku pa je nastanjena več kot polovica okoli 50 tisoč ameriških vojakov, prisotnih na Japonskem. Po drugi svetovni vojni je Okinava ostala pod ameriškim vojaškim upravljanjem do leta 1972.

Turška oblast je odpustila še približno 4 tisoč javnih uslužbencev, od tega je vsaj četrtina zaposlenih na pravosodnem ministrstvu in v vojski. Tudi njih je obtožila sodelovanja s terorističnimi organizacijami oziroma podpore izseljenemu verskemu predstavniku Fethulli Gulenu. Obenem je ukinila tudi okoli petdeset civilnih združenj in zdravstvenih ustanov. Množično odpuščanje javnih uslužbencev je sledilo čistki v vrstah policije sredi tedna, ko je turška oblast suspendirala 9 tisoč in aretirala tisoč policistov z enako utemeljitvijo. Od neuspešnega poskusa državnega udara junija lani je turška oblast iz javnega in zasebnega sektorja odstranila že približno 150 tisoč ljudi in ukinila 1500 civilnih združenj.