Ameriški predsednik Donald Trump je danes podpisal nov izvršni ukaz o 90-dnevni prepovedi vstopa oseb iz šestih večinsko muslimanskih držav. S prvotnega seznama o prepovedi vstopa držav v prejšnjem odloku je Trump odstranil Irak, medtem ko prepoved še naprej zadeva Iran, Sudan, Sirijo, Jemen, Libijo in Somalijo. Tokrat je prepoved veljavna le za tiste osebe, ki še nimajo urejenih vizumov, medtem ko lahko osebe z zeleno karto prosto vstopijo v Združene države Amerike. Odlok prepoveduje tudi vstop beguncem za naslednjih 120 dni, a tako kot v prejšnjem primeru ne zadeva tistih, ki jim je ameriška vlada že uredila potrebne dokumente. Sprememba med drugim umika tudi posebno kategorijo za državljane Sirije, ki jim je prejšnji izvršni ukaz prepovedoval vstop v Združene države za nedoločen čas.

Medtem ko je Trumpov novi izvršni ukaz v Združenih državah Amerike spodbudil številne proteste, so na argentinske ulice stopili učitelji. Argentinski učitelji so ob predvidenem prvem šolskem dnevu začeli z 48-urno stavko, s katero opozarjajo na slabe delovne pogoje in nizke plače. Jedro problema, kot opozarjajo učitelji, je v potezi vlade Mauricia Macria, ki je odločitev o določitvi minimalne plače učiteljev predala deželnim vladam. Učitelji tako poleg enotnih plač, ki bi bile določene na nacionalni ravni, zahtevajo tudi 35 odstotkov višje plače, kar utemeljujejo z visoko inflacijo. Ta je v Argentini v  lanskem letu presegla štirideset odstotkov.      

V Sloveniji pa je Ministrstvo za notranje zadeve podpisalo najemno pogodbo za stavbo v Velenju, kjer nameravajo namestiti 30 beguncev. Ministrstvo je napovedalo, da se lahko v primeru sprememb število nastanjenih beguncev v bodočem azilnem domu v Velenju tudi spremeni. Poteza je razburila velenjsko civilno iniciativo, ki je predhodno že dvakrat vložila zahtevo za referendum o azilnem domu. Velenjski župan Bojan Kontič od vlade zahteva, da število beguncev, ki bodo nastanjeni v azilnem domu, ne presega trenutno določenih 30 oseb, mestni svetniki pa od vlade zahtevajo, da kvote prosilcev za mednarodno zaščito enakomerno porazdeli po celotni državi.

Tehnološki britoff - ob 10-ih

Platforma Uber naj bi sodeč po poročanju ameriškega dnevnika New York Times več let koristila program, imenovan Greyball. S pomočjo slednjega naj bi se vozniki, ki storitve opravljajo preko omenjene platforme, izogibali policiji in drugim organom nadzora, predvsem v območjih, kjer Uber še ni zakonit. Program deluje tako, da na podlagi statističnih podatkov oceni stopnjo verjetnosti, če je oseba, ki preko aplikacije poskuša naročiti prevoz, policist ali druga uradna oseba, katere namen bi bilo pridobivanje podatkov za dokaze proti podjetju. Če je telefon osebe, ki naroča prevoz, pogosto v bližini policijske postaje in če na kreditno kartico, na katero je vezan račun, potekajo nakazila s strani policije, program spremeni aplikacijo za dotičnega naročnika. Aplikacija tako posreduje neveljavne podatke in prikaže lažne Ubrove voznike, ki se ob naročilu prevoza nikoli ne prikažejo. Uber pa naj bi s tem namenom koristil tudi javno dostopne podatke socialnih omrežij in drugih spletnih podatkov. Uber je uporabo programa opravičil, češ da naj bi služil le zavrnitvi prošenj tistih oseb, ki kršijo pogoje uporabe. Program naj bi se uporabljal v številnih ameriških zveznih državah, Franciji, Italiji, Avstraliji, Kitajski in Južni Koreji.

Obtožbe pa se vrstijo tudi proti spletnemu velikanu Googlu. Obtožen je širjenja lažnih novic, podatkov in teorij zarot preko funkcije povzetkov v iskanju. Omenjena funkcija deluje tako, da uporabniku, ki v googlov iskalnik vnese vprašanje, avtomatsko prikaže kratek odgovor, ki ga prenese iz najbolj obiskanih spletnih strani. Med vikendom je funkcija dvignila pozornost na račun brskalnikovega pritrdilnega odgovora na vprašanje, ali bivši ameriški predsednik Obama pripravlja komunistični državni udar. Poleg številnih primerov posredovanja lažnih novic pa je pri omenjeni funkciji v brskalniku problematično tudi to, da uporabniku včasih ne ponudi dodatnih povezav do iskanega podatka.

Tehnološki Britoff pa zaključujemo v Sloveniji. Slovenska vojska bo svojo večnamensko bojno ladjo Triglav pred koncem prve polovice leta opremila z brezpilotnim letalom, ki ga bodo kupili od primorskega podjetja C-Astral iz Ajdovščine. Ministrstvo za obrambo je na zadnjem razpisu za nabavo brezpilotnih letal izbralo podjetje C-Astral, s katerim je trenutno sklenjen nakup dodatnih štirih sistemov, pri čemer vsak vsebuje tri brezpilotna letala. Slovenska vojska trenutno uporablja dva sistema oziroma šest brezpilotnih letal. Brezpilotna letala pa je z namenom odkritja okuženih površin s podlubnikom v sodelovanju s Slovensko vojsko že preizkusil tudi Zavod za gozdove. Podjetje C-Astral, ki je bilo ustanovljeno leta 2007, je lani ustvarilo 3,2 milijona evrov dobička. Z naraščajočim povpraševanjem pa v podjetju s 27-imi zaposlenimi v letošnjem letu pričakujejo okrog pet milijonov dobička.