8:05 Jutranje novice

Makedonski poslanci so potrdili novo vlado pod vodstvom vodje socialdemokratov Zorana Zaeva. V 120-članskem Sobranju je za glasovalo 62 poslancev - poleg socialdemokratskih še 13 poslancev iz albanskih strank Demokratska zveza za integracijo in Zveza za Albance.

V severnomaroškem mestu Al Hoceima se je peti dan zapored na ulicah zbralo nekaj tisoč ljudi. Zahtevajo izpustitev Nasserja Zefzafija, ki so ga oblasti aretirale zaradi prekinjanja molitve v tamkajšnji mošeji, med katero je pozival k nadaljnjim protestom. Sever Maroka je priča periodičnim protestom z zahtevami po večji socialni pravičnosti od oktobra, ko je lokalni ribič umrl pri poskusu reševanja ulova rib, ki mu ga je zasegla policija.

Ameriški minister za trgovino Willbur Ross je napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene obnoviti pogajanja glede čezatlantskega trgovinskega sporazuma, znanega pod kratico TTIP. Poudaril je tudi, da je logično, da pogajanja potekajo s celotno Evropsko unijo, in ne le posameznimi državami članicami, kar je še ne dolgo tega zagovarjal predsednik Donald Trump.

10:05 Surovine

V prvem jutranjem Britoffu smo poročali o nadaljevanju protestov na severu Maroka, ki so se začeli oktobra lani s smrtjo ribiča, ki je skušal svoj ulov rešiti pred zaplembo s strani policije. Protestniki so po tem dogodku opozarjali, da je življenje lokalnih ribičev vedno bolj oteženo, med drugim tudi zaradi krčenja zalog rib, ki so posledica preobsežnega ribarjenja - deloma tudi ribičev iz držav Evropske unije. V drugem Britoffu se bomo posvetili ribolovu v vodah Evropske unije in držav, s katerimi EU na tem področju sodeluje.

Evropska unija ima sporazume, ki evropskim ribičem dovoljujejo ribolov v tujih vodah, podpisane s 14 državami. Večina teh držav je v Zahodni Afriki. Po vrednosti sta največja sporazuma tista z Mavretanijo in Marokom. Evropska unija v zameno za dovoljenja za ribarjenje tem državam plačuje rento. A od skupno 180 milijonov evrov, kolikor se steče v proračune vseh 14 držav, zasebna ribiška podjetja plačujejo le 45 milijonov. Preostalih 135 milijonov evrov letno tako predstavlja subvencijo Evropske unije domačim ribičem. Ta subvencija roma v žepe ribiških podjetij, ki v primerjavi z lokalnimi ribiči operirajo precej večje ladje. Velika evropska ribiška ladja lahko letno ujame več kot 1500-krat več kot samostojni afriški ribič. EU torej s subvencijami za obsežen ribolov stiska male ribiče ob obalah Zahodne Afrike od Maroka do Slonokoščene obale.

V desetletnem obdobju med letoma 2000 in 2010 sta Evropska unija in Kitajska v vodah Zahodne Afrike nalovili za približno 8,3 milijarde dolarjev rib letno. V obliki rente se je v istem obdobju nazaj v proračun afriških držav steklo le 500 milijonov dolarjev letno. Kljub temu so pogodbe, ki jih je z državami Zahodne Afrike sklenila Evropska unija, precej bolj transparentne od tistih, v okviru katerih delujejo kitajska podjetja. Ta namreč z državami sklepajo pogodbe neposredno, brez meddržavnih dogovorov, kar povečuje netransparentnost postopkov.

Evropska unija pa ni brez greha tudi v domačih vodah. V vodah držav Evropske unije so kvote za dovoljeni ulov postavljene previsoko. V zadnjih 15 letih so bile kvote povprečno 20 odstotkov višje od tistih, ki bi še omogočale naravno reprodukcijo ribjih populacij. Evropska unija se je leta 2013 zavezala, da bo do leta 2015 odpravila pretiran ulov, če to ne bo mogoče, pa najkasneje do leta 2020. Leta 2017 je po oceni organizacije Pew charitable trusts še vedno več kot polovica zastavljenih kvot previsokih. Organizacija Oceana pa ocenjuje, da bo Evropska unija s trenutnim tempom krčenja kvot vzdržno raven ribolova dosegla leta 2034. Po besedah iste organizacije je 64 odstotkov evropskih ribjih zalog podvrženih preobsežnemu ribolovu, 85 odstotkov pa jih je pod zdravo mejo.