10.05

Vsak ponedeljek v BritOFFu gostuje Neuradni list. V njem obravnavamo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih dokumentov, še preden so izvršeni ali uradno potrjeni na sejah vlade – kar je tako rekoč enako. Danes o vojnih veteranih.

Ministrstvo za obrambo je pripravilo predlog spremembe Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju vojnih veteranov.

Za sofinanciranje te skupine nevladnikov ministrstvo letno namenja približno milijon in pol evrov. Lani si je sredstva razdelilo enajst organizacij, katerih javni interes je opredeljen v spodbujanju domoljubja in ohranjanju zgodovinskih izročil ter skrbi za spominska obeležja.

Med kriteriji, po katerih na javnem razpisu ministrstvu sredstva podeljuje, je tudi število članov organizacije. Več so vredni tisti, ki imajo priznan status vojnega veterana. Od leta 2015 je en član s priznanim statusom na razpisu nevladni organizaciji prinesel toliko točk kot dva druga člana. Od lanskega leta pa šteje en član s statusom toliko kot trije člani brez njega.

Ministrstvo za obrambo sedaj predlaga, da pri kriterijih za sofinanciranje sploh ne bi več upoštevali drugih članov, temveč bi šteli zgolj tiste, ki imajo status vojnega veterana. V utemeljitvi ministrstvo navaja tudi dve organizaciji, ki sta se za tako ureditev zavzemali. Prva je Zveza policijskih veteranskih društev Sever, ki mu predseduje predavatelj na Evropski pravni fakulteti novogoriške Nove univerze, Tomaž Čas. Generalni sekretar združenja je Anton Pozvek. Druga je Zveza veteranov vojne za Slovenijo, katere predsednik je upokojeni generalmajor Ladislav Lipič.

Ministrstvo je spremembo vrednotenja po številu članov organizacij utemeljilo s tem, da “bi v letu, ko obeležujemo 30-letnico dogodkov iz obdobja osamosvojitve, v celoti upoštevali predlog, ki sta ga že večkrat podali veteranski organizaciji”.

Poleg tega bi Ministrstvo za obrambo omejilo največjo količino sredstev, ki jih lahko posamezna organizacija prejme za organizacijo spominskih proslav in drugih obeleževanj “pomembnih dogodkov”. Namesto tretjine vseh sredstev, namenjenih za te dejavnosti, bi jih lahko posamezna organizacija prejela le četrtino.

S tem bi ministrstvo vsaj nekoliko omejilo pomen organiziranja državnih proslav za podeljevanje sredstev nevladnim organizacijam. Po kriterijih za sofinanciranje je namreč organizacija državne proslave daleč najvrednejša posamezna postavka. S prireditvijo ene proslave organizacija prejme toliko točk, kot bi jih na primer z izdajo šestih knjig ali postavitvijo šestih spomenikov.

Zato ne čudi, da so se tudi pri organizaciji državnih proslav letos že prekrižali interesi veteranskih organizacij. Vlada je namreč junija iz koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve izključila predstavnika prav dveh prej omenjenih Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V odbor je vlada namesto tega vključila predstavnika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, katerega predsednik je po navedbi na spletni strani združenja notranji minister Aleš Hojs, med člani pa tudi premier Janez Janša.

Septembra pa je vlada le storila korak nazaj in v odbor dodala tudi predstavnika Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije. Medtem ko Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ni del koordinacije, pa obe prvotno izključeni organizaciji sta, tako kot tudi večina drugih veteranskih organizacij.

 

8.05

V Romuniji še ni znan uradni zmagovalec parlamentarnih volitev. Vzporedni rezultati so za zdaj dvoumni. Po rezultatih ene od agencij za merjenje javnega mnenja je zmagovalka Nacionalna liberalna stranka, katere predsednik Ludovic Orban je vlado vodil minulo leto. Liberalci imajo po tej anketi 32 odstotkov glasov, socialdemokrati, od devetdesetih let dalje dominantna stranka, pa so prejeli 28 odstotkov glasov. Po rezultatih druge agencije pa so prav socialdemokrati prejeli 30,5 odstotka, liberalci pa 29 odstotkov glasov. Volitev se je udeležila le tretjina volilnega telesa.

 

Približno tretjina volivcev je šla na volišča tudi v Venezueli. V nacionalni parlament so po neuradnih rezultatih z več kot dvotretjinsko večino izvolili socialiste predsednika Nicolása Madura. Okrog 18 odstotkov glasov je prejela stranka Demokratska akcija. Ta je že pred dvema letoma izstopila iz koalicije proti čavizmu, katere prvi obraz je medtem postal Juan Guaidó. Prav ta desna koalicija je imela v zadnjem mandatu v nacionalnem parlamentu večino, a tudi omejena pooblastila zaradi Madurove uspešne ustanovitve ustavodajne skupščine leta 2017, ki je prevzela vlogo zakonodajne oblasti. Juan Guaidó, ki se je v začetku prejšnjega leta samorazglasil za predsednika države in se proslavil s spodletelim državnim udarom, ter njegova ekstremno demokratična opozicija sta tokratne volitve bojkotirala. Soglasno z ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom je Guaidó volitve razglasil za prevaro.

 

Več tisoč protestnikov se je zbralo pred veleposlaništvom Indije v Londonu. Izrazili so podporo protestnikom v Indiji, ki nasprotujejo trem novim kmetijskim zakonom. Že več kot dva tedna kmetje blokirajo pomembne prometnice v državi in zahtevajo popoln umik zakonov, ki naj bi med drugim po utemeljitvi vlade odpravili posrednike med kmetijskimi pridelovalci in kupci njihovih proizvodov. Kmetje se bojijo, da bi to pomenilo več moči za korporacije. Če vlada zakonov ne umakne, za torek sindikati napovedujejo pridružitev protesom z množično nacionalno stavko. Ko so nacionalno stavko organizirali zadnjič, pred dvema tednoma, se je je udeležilo kar četrt milijona milijarde delavcev.