Ob 8:05

Nemški sindikat delavcev v kovinski in avtomobilski industriji IG Metall je začel nov krog stavk, tokrat 24-urne stavke v približno 260 podjetjih. Delavci zahtevajo 8-odstotno zvišanje plač in možnost dveletnega znižanja delovnega časa s 35 na 28 ur tedensko, če bi morali skrbeti za otroke ali sorodnike. Delodajalci so sicer ponudili 6,8-odstotno povišanje plač, niso pa pristali na krajši delavnik in možnost kompenzacije nadur z ostalimi delavci.

Zimbabvejske oblasti bodo izdajale 99-letna posojila, namenjena belim kmetom. Novi predsednik Emmerson Mnangagwa želi namreč prenehati z rasno diskriminacijo belih kmetov, ki jih je trenutno v državi slabih 400. Okrog 4000 jih je bilo namreč izseljenih v programih zemljiških reform prejšnjega predsednika Roberta Mugabeja, pogosto nasilno. Tistim, ki so ostali, so bila na voljo petletna posojila, medtem ko so črnim kmetom odobravali 99-letna posojila. Po osamosvojitvi Zimbabveja leta 1980 je bila večina zemlje v rokah belcev, kar se je spremenilo 20 let kasneje pod Mugabejem, ki je kot odgovor na prejšnjo kolonialistično politiko avtoriziral zaseganje zemlje belskih kmetov. Čeprav so mnogi beli kmetje sodno izpodbijali prisilne izselitve, so procese izgubili, saj je po zimbabvejski ustavi vsa obdelovalna zemlja v državni lasti.

Facebook je napovedal, da ne bo več dovolil oglaševanja finančnih produktov in storitev, povezanih s kriptovalutami, saj naj bi šlo za zavajajoče promocije. Novo politiko bo implementiral na vseh svojih platformah, vključno s platformami Facebook, Audience Network in Instagram.

Ob 10:05

Višje sodišče v Veliki Britaniji je razveljavilo Zakon o preiskovalnih pooblastilih in hrambi podatkov, s kratico DRIPA. Sodniki so razsodili, da zakon ni zagotovil dovolj varovalk, da bi do podatkov osebnih komunikacij dostopali zgolj preiskovalci kriminalnih dejanj. Dostop so poleg policije dobila tudi druga javna telesa. DRIPA je bila leta 2014 sprejeta kot odgovor na razsodbo Evropskega sodišča, da je splošno in naključno zbiranje komunikacij posameznikov neskladno z zakonodajo Evropske unije.

DRIPA je predvidela, da bodo telekomunikacijska podjetja začela zbirati telefonske in internetne zapise svojih strank. Shranjeni podatki vsebujejo zgodovino lokacij, podatke o klicih, elektronska sporočila in SMS-e. Višje sodišče je za neskladno z evropskimi predpisi razglasilo še ta zakon.

Pri razsodbi pa ne moremo mimo dejstva, da je novembra 2016 DRIPO nadomestil Zakon o preiskovalnih pooblastilih. Ta je velik del vsebine črpal od svojega predhodnika, a ga je še razširil, s čimer dobijo preiskovalni organi pooblastila za vdiranje v elektronske naprave posameznikov. Zakon je sicer predvideval nekatere varovalke, na primer sodni nalog za prestrezanje komunikacij. Britanski zakonodajalci bodo morali kljub temu na podlagi nedavne razsodbe popraviti tudi novi zakon. Noveli, ki sta že pripravljeni, sta preklic samoavtorizacije za dostop do podatkov za višje policiste in ustanovitev urada komisarja za podeljevanje preiskovalnih pooblastil.