DESETA

V soboto se v Stožicah obeta zadnji obračun med Olimpijo in Mariborom v tej sezoni, da pa na tem mestu ne bomo preveč utrujali s športom, bomo nogometno dogajanje pospremili z zgodovino enega od prizorišč večnih derbijev. Medtem ko je ljubljanska nogometna nostalgija povezana predvsem s propadajočim stadionom za Bežigradom, ki se mu po zadnji odločitvi Agencije za okolje morda vendarle obetata obnovitev in nadgradnja po zamislih podjetnika Joca Pečečnika, pa je središče mariborskega nogometa že skoraj 100 let Ljudski vrt. 

Stadion Ljudski vrt, prizorišče največjih mariborskih nogometnih uspehov, je bil s prvimi tribunami odprt leta 1952, dobrih osem let pred  ustanovitvijo Nogometnega kluba Maribor, ki je stadion začel uporabljati leta 1961. Naslednje leto  je bila zgrajena še zahodna tribuna z znamenitim betonskim lokom. Ta podobo starega Ljudskega vrta ohranja še danes, močno dotrajana in pod spomeniško zaščito pa že dolg čaka na gradbeni poseg. S tem bi se zaključila celovita prenova Ljudskega vrta, ki je z občutnim povečanjem in pokritjem preostalih treh tribun današnjo podobo  in kapaciteto slabih 13.000 gledalcev dobil leta 2008.

Fuzbal pa se je v Ljudskem vrtu začel igrati že mnogo pred zgraditvijo stadiona in ustanovitvijo današnjega NK Maribor. Leta 1920 so v drevesnem parku Volksgarten na območju, ki je med prvo svetovno vojno služilo kot vojaško strelišče, zgradili nogometno igrišče in nove športne prostore, mariborski šport in z njim fuzbal pa sta se s tem iz obrobnega Tezna preselila bližje središču mesta. Dnevnik Mariborski delavec je selitev v Ljudski vrt v rednem pregledu nogometnega dogajanja 26. marca 1920 napovedal z naslednjimi besedami:

»Kakor se čuje, se bodo naše športne razmere kmalu izboljšale, ker je prišlo do sporazuma med Olepševalnim društvom in Športnim klubom »Maribor«, tako da dobi klub »Maribor« svoje prostore v Ljudskem vrtu. Ker je Tezno precej oddaljeno od mesta in se ga ne da dobro zagraditi, bo novi športni prostor velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega športa v Mariboru. Športni klub »Maribor« razpolaga z dobrimi mladimi silami in bo imel kmalu izbrano moštvo, ki mu bo na razpolago primeren športni prostor. Ljudski vrt je namenjen veselju in zabavi in športni prostori ga bodo lepo oživili. Ker se da prostor dobro ograditi, bodo tudi tekme v bodoče olaj­šane. Nas veseli, da se je vprašanje športnega prostora v Mariboru ugodno rešilo in je s tem dana podlaga za nadaljnji razvoj mariborskega športa.«

Gonilna sila omenjenega in leta 1919 ustanovljenega 1. slovenskega športnega kluba Maribor, ki je med drugim združeval tudi atlete in igralce tenisa, je bilo nogometno moštvo. To je imelo v svojih prvih obračunih največjega rivala v mestnih tekmecih Rapidu in Herthi, ki sta bila nemška kluba. Nemški športni klub Rapid je prav tako našel svoje prostore v Ljudskem vrtu, prvič pa se je na novem igrišču preizkusil na tekmi proti Slovanu v nedeljo, 9. maja 1920. Dogodek seveda ni ušel poročevalcem Mariborskega delavca, ki so v poročilu s tekme naslednji dan med drugim zapisali:

»Nemški športni klub Rapid je včeraj otvoril svoje nove prostore v »Ljudskem vrtu«. Novi Športni prostor je prav lep, ob kraju ga obdaja drevje, v ospredju pa se dviga cvetličarna, ki daje celemu prostoru nekak poseben izraz, ki spominja na grško olimpijo. Škoda, da je prostor premajhen, in ga ni mogoče razširiti.«

Nato sledi suhoparno poročilo o nogometnem dogajanju, ki se zaključi s ponovno izraženim navdušenjem nad Ljudskim vrtom in predlogom, da se ta še razširi.

»Za Maribor je bil včeraj lep dan. Pokazalo se je, kako primeren je »Ljudski vrt« za športni prostor in koliko večja bo udeležba na športnih prireditvah tu, nego na Teznu. Zato je umestno, da se razen onega dela, ki služi za vrtnarstvo, izpremeni ves vrt v športni prostor. S tem bi se vrt oživil, restavracija izboljšala in naše mesto bi bilo lahko ponosno, da ima moderen športni prostor.«

 

OSMA



Državni zbor je po nujnem postopku in le z glasovi koalicije sprejel zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, ki ga je vlada predlagala z namenom zaščite Mercatorja. V primeru, da bo večinski lastnik družbe sistemskega pomena v postopku zaradi insolventnosti, bo vlada lahko sodišču predlagala, da v družbo imenuje člana uprave, ki bo pristojen za urejanje poslov z večinskim lastnikom in ščitenje družbe pred njegovim škodljivim upravljanjem. Proti zakonu so glasovali poslanci opozicijskih SDS in NSi, Združena levica se je glasovanja vzdržala.

V obsežni skupni akciji Interpola in Europola so preiskovalci v več evropskih državah zasegli skoraj 10 tisoč ton in več kot 26 milijonov litrov ponaredkov živil. Med ponarejenimi živili v skupni vrednosti 230 milijonov evrov se je znašlo vse od mineralnih vod, jušnih kock do kaviarja, mnogi živilski ponaredki pa bi lahko bili po ocenah Europola tudi zdravju škodljivi. Operacija, v kateri so sodelovali preiskovalci iz 61 evropskih držav, je trajala več mesecev.

Hokejska Olimpija prihodnjo sezono ne bo več nastopala v razširjenem avstrijskem prvenstvu oziroma v Ligi Ebel. Ljubljanski klub je od vodstva lige sprejel tako imenovani mirovalni status, ki bo klubu ob uspešni športni, organizacijski in finančni konsolidaciji omogočal morebitno kasnejšo vrnitev med avstrijsko elito, v tem času pa bo nastopal v Alpski ligi. Olimpija je v Ligi Ebel, v kateri bo po vrnitvi zagrebškega Medveščaka tudi v prihodnji sezoni sodelovalo 12 moštev, leta 2008 osvojila drugo mesto, v zadnjih 5 sezonah pa kot športno in finančno nekonkurenčno moštvo ni videla končnice.