Z volitvami na BritOFF

Z volitvami na BritOFF

Aktualno-politična novica
gora zlata
27. 5. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10.05

V Abecedariju spregledanih tokrat o na Slovenskem spregledanem primeru Macronovega predvolilnega dobrikanja zelenim volivcem. Pod črko “f” gremo v Francijo, najprej metropolitansko, potem pa še na čezmorski teritorij Francosko Gvajano. V boju za evropska poslanska mesta - ki ga je Emmanuel Macron, vsaj proti Marine Le Pen, kot kaže, tesno izgubil - je francoski predsednik ubral ekološki diskurz. Na listi njegove stranke je drugi kandidat Pascal Canfin, še do marca vodja francoske podružnice Svetovnega sklada za naravo, znanega pod kratico WWF. Prav tako je nekaj dni pred volitvami prvič zasedal novoustanovljeni svet ministrov, relevantnih za okoljska vprašanja. Yannick Jadot, vodilni kandidat francoskih Zelenih, je Macronovo stranko obtožil, da noče rešiti podnebja, ampak želi napasti njihove volivce.

Eden prvih piar ukrepov sveta je ustavitev razvoja nahajališča zlata, imenovanega Montagne d’Or, Gora zlata, v Francoski Gvajani. Čeprav je bil Macron še nedavno naklonjen projektu razvoja enega največjih rudnikov zlata na svetu, si je pred volitvami premislil. Ministrski svet je tako sporočil, da je Gora zlata “neskladna z zahtevami okoljske zaščite”, vendar ekološke organizacije opozarjajo, da francoska vlada še ni uradno razglasila opustitve projekta.

Odprti kop bi sredi tropskega deževnega gozda med dvema zaščitenima območjema v Gvajani razvijal konzorcij, ki si ga lastita ruski Nordgold in kanadski Columbus Gold. Podjetji, ki bi začeli kopati leta 2022, ocenjujeta, da je na območju 85 ton zlata. Po izjavah francoskega Sveta za okolje je konzorcij sporočil, da od projekta ne odstopa. S projektom naj bi očistili okrog 1500 hektarjev, kar vključuje tudi deforestacijo okrog 600 hektarjev gozda, kjer živi več kot 2000 rastlinskih in živalskih vrst, od tega 127 zaščitenih. Projekt podpira tudi lokalna francoskogvajanska elita, ki obljublja nova delovna mesta, močno pa mu nasprotuje staroselsko prebivalstvo.

Vendar so volitve zdaj mimo, rudarskim podjetjem pa se - v nasprotju z Macronom, ki mu rumeni jopiči še ne dajo miru - nikamor ne mudi. Zlato ne bo zbežalo nikamor.

8.05

Na evropskih volitvah pri nas brez večjih presenečenj. Po delnih rezultatih je osem poslancev v evropski parlament naslednjih: iz koalicije SDS in SLS Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič. Iz socialdemokratov Milan Brglez in Tanja Fajon. Iz LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj ter iz NSi Ljudmila Novak. Tako imenovane stranke suverenistov oziroma stranke nove desnice, ki so pred volitvami tresle goro, so, kot kaže, rodile zgolj miš. Rasistov ne manjka tudi v še zmeraj največji Evropski ljudski stranki - kot je nakazal v izjavah po volitvah, bo v njej ostal tudi Viktor Orban. Tradicionalno največji stranki v evropskem parlamentu, ljudska in socialdemokratska, sta kljub temu, da je vsaka izgubila okrog 40 sedežev, ostali največji - a prvič sami nimata večine. Najverjetnejši predsednik evropske komisije je vseeno Manfred Weber, vodilni kandidat Evropske ljudske stranke. Kot kaže, so od strašenja pred desnico največ pridobili liberali pod kratico ALDE, ki imajo v parlamentu sedaj tretjo največjo stranko. Tradicionalnim konservativcem je popolnoma spodletelo v Združenem kraljestvu, kjer so pristali šele na petem mestu z le devetimi odstotki prejetih glasov. Laburisti so prejeli le malce več, okrog 14 odstotkov, a je njihov prvi mož Jeremy Corbyn že pozval k predčasnim volitvam. Z okrog 32 odstotki so na Otoku slavili brexitovci na čelu z Nigelom Farageem.

Volitve so v Evropi povsem zasenčile dagajanje v Iranu, ki naj bi mu EU pomagala ohraniti jedrski sporazum, a tega ne počne. Iranski zunanji minister Džavad Zarif je sporočil, da je Iran sosedskim zalivskim državam v podpis ponudil dogovor o nenapadanju. Katerim državam točno, ni znano, skoraj gotovo je med njimi Irak. Zarif je namreč ponudbo sporazuma razglasil v Bagdadu po srečanju z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Alijem Alhakimom. Ta je izrazil nasprotovanje enostranskim ukrepom Združenih držav Amerike, zatrdil, da Irak stoji ob Iranu, in Irak ponudil kot mediatorsko državo med stranema. ZDA zadnje tedne stopnjujejo pritisk na Iran po enostranskem odstopu od iranskega jedrskega sporazuma pred dobrim letom dni. V Perzijski zaliv Američani pošiljajo dodatne vojaške enote, seveda zgolj z namenom obrambe. Če imaš okrog države, ki te ogroža, vojaške baze, potem jih moraš pač braniti.

Bo pa grožnja vojne z Iranom morda spet zbližala Katar in Saudovo Arabijo. Saudski kralj Salman je namreč katarskemu emirju, šejku Tamimu bin Hamadu al Thaniju, poslal vabilo na izredno zasedanje Zalivskega sveta za sodelovanje, ki se bo zgodilo v četrtek. Na izrednem srečanju naj bi predstavniki zalivskih držav razpravljali o agresiji v regiji in njenih posledicah. Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn že skoraj dve leti diplomatsko in gospodarsko blokirajo Katar, domnevno zaradi njegovega podpiranja terorizma, dejansko pa zaradi njegove relativno neodvisne zunanje politike in gospodarskega sodelovanja z Iranom, s katerim si Katar v Perzijskem zalivu deli največje plinsko polje na svetu.

Japonska vlada je sporočila, da bo od avgusta tuje lastništvo japonskih podjetij formalno omejeno v dveh novih sektorjih, in sicer v informacijsko-tehnološkem ter telekomunikacijskem. Odločitev je verjetno povezana z ameriškimi prizadevanji za omejitev kitajskega vpliva v omenjenih sektorjih in prihaja v času, ko Japonska štiri dni gosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je bil prvi visoki gost novega japonskega cesarja Naruhita, nato si je s premierjem Šinzom Abejem ogledal turnir suma in se z njim že tradicionalno pomeril v golfu. Uradne pogovore, med drugim o dvostranskem trgovinskem sporazumu, njuni administraciji začneta danes.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.