Zaliti BritOFF

Zaliti BritOFF

Aktualno-politična novica
8. 5. 2018 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Pozdravljeni v torkovem lokalno obarvanem Britoffu. Danes pa o pomanjkljivi zaščiti pred neurji na Štajerskem in v Prekmurju.

Prejšnji konec tedna so nalivi s točo predvsem v vzhodni Sloveniji povzročili precej škode v kmetijstvu. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, Stane Klemenčič, je včeraj predstavil posledice petkovega neurja predvsem za štajerske vinograde in poljščine. Okoli 50 hektarjev vinogradov v občinah Pesnica in Lenart naj bi tako utrpelo skoraj 80-odstotno škodo. Naliv je poleg toče, ki je poškodovala pridelek, prav tako odplaknil rodovitno prst v dolino. Nobeden od prizadetih vinogradov ni bil zaščiten s protitočno mrežo.

Uporaba protitočnih mrež v vinogradništvu je v Sloveniji tudi sicer slaba, Ministrstvo na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa evidence o uporabi mrež v vinogradništvu za razliko od sadjarstva ne vodi. Tudi v Prekmurju, kjer je prejšnjo sredo pustošila toča, sadjarji zaradi zgodnjega letnega časa še niso razprli mrež. Na ravni države je s protitočnimi mrežami sicer pokrita približno tretjina intenzivnih sadovnjakov, kmetje pa so upravičeni do subvencije v višini med 30 in 70 odstotkov naložbe. Povprečna naložba do leta 2016 je bila po podatkih ministrstva subvencionirana s 16 tisoč evri. Protitočna mreža za en hektar površine sicer stane okoli 20 tisoč evrov.

Kmetijsko ministrstvo prav tako zagotavlja 40 odstotkov zavarovalne vsote za zelenjavo in poljščine ter polovico te vsote na trajne nasade. V Sloveniji je zavarovana zgolj četrtina vseh kmetijskih površin. V sosednji Avstriji ta delež znaša tri četrtine. Kmetijska zbornica je sicer lani ugotavljala, da naj bi bile zavarovalne vsote za kmete vseeno previsoke, problem pa naj bi predstavljala tudi odbitna franšiza. Kmetijska zavarovanja prav tako ne krijejo škode, ki nastane kot posledica toče, denimo izpad pridelka zaradi bolezni.

Vremenska ujma je prejšnji teden prav tako znova poplavila kleti prebivalcev novega dela Černelavcev. Ti so zaradi slabo urejene kanalizacije, kjer se mešajo odpadne in padavinske vode, že napovedali tožbo proti mestni občini Murska Sobota. Z zalitimi kletmi se namreč že nekaj let soočajo ob vsakem močnejšem nalivu. Kanalizacija naj bi postala preobremenjena, ko so v sistem priključili še štiri sosednja naselja Veščico, Kupšince, Polano in Borejce. Prebivalci Černelavcev sicer po odloku mestne občine že od leta 2016 plačujejo posebno dajatev na čiščenje odpadnih in padavinskih vod. Ta sredstva naj bi bila namensko zbrana za sanacijo preobremenjene kanalizacije, a do sedaj se ta še ni pričela. Predsednik černelavske krajevne skupnosti Miran Forjanič sicer zatrjuje, da so v občinskem proračunu predvidena sredstva za sanacijo, domnevno v višini 50 tisoč evrov. Občinska oblast pa je poudarila, da bo s sanacijo kanalizacije najbolj ogroženih ulic pričela v drugi polovici letošnjega leta. Že lani pa je bil prenovljen severni kolektor, kar naj bi zmanjšalo letošnje vdore podtalnice v kanalizacijo ob nalivih.

8:05

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je po ponovnih neuspelih pogajanjih za imenovanje mandatarja predlagal postavitev tehnične vlade. Ta bi do konca leta sprejela proračun in pripravila predčasne volitve v decembru, nato pa odstopila. Predsednikov predlog sta že zavrnili tako Gibanje petih zvezd kot zavezništvo strank Liga in Naprej Italija, ki zahtevata predčasne volitve v juniju oziroma jeseni. Na spodletelih pogajanjih je voditelj Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio predlagal koalicijo z Ligo, ki pa bi se morala odreči svojemu zavezništvu z Naprej Italija, stranko bivšega predsednika Silvia Berlusconija. Matarella je obenem zavrnil možnost manjšinske vlade pod vodstvom voditelja Lige Mattea Salvinija. Pogajanja za sestavo vlade se v Italiji vlečejo že vse od marca, ko nobena izmed strank ni uspela doseči 40-ih odstotkov glasov, ki bi ji omogočali samostojno vladanje.

Medtem pa je britanska nevladna organizacija Global Legal Action Network v imenu sedemnajstih migrantov na Evropskem sodišču za človekove pravice vložila tožbo proti italijanskemu dogovoru z Libijo o omejevanju priseljevanja čez Sredozemlje. Italijo obtožuje, da je zaradi sodelovanja z libijsko obalno stražo, ki migrante nemalokrat za nedoločen čas vrne v nevarne libijske zapore, kršila človekove pravice. Pri tem se sklicuje na dogodek novembra lani, ko je libijska obalna straža nevladnim organizacijam preprečila reševanje približno 130 migrantov s potapljajočega plovila. Preživeli pa so bili kasneje izpostavljeni nečloveškemu ravnanju v libijskem priporu. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 razsodilo, da podoben sporazum med Italijo in takratnim libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem krši človekove pravice, Italija pa ga je bila prisiljena zamrzniti.

Ameriški Urad za domovinsko varnost je naznanil, da bo kazensko preganjal priseljence, ki mejo nezakonito prestopijo s svojimi mladoletnimi otroki. V času procesa bodo mladoletniki prav tako pridržani ločeno od staršev. Nevladna organizacija American Civil Liberties Union pa zatrjuje, da se ločitev otrok od staršev v kazenskih postopkih proti priseljencem v praksi uporablja že dolgo, zato je februarja proti uradu vložila tožbo. Od oktobra lani naj bi bilo od staršev namreč že ločenih več kot 700 mladoletnikov. Ameriška vlada je ločevanje mladoletnikov od staršev v boju proti priseljevanju sicer predlagala že lani. V letu 2017 je bilo zaradi nezakonitega prečkanja meje z ZDA pridržanih okoli 300 tisoč ljudi, večinoma iz držav Srednje Amerike.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness