Zapletenih konfliktov britoff

Zapletenih konfliktov britoff

Aktualno-politična novica
9. 10. 2013 - 10.00
 / BritOFF

SEDMA

 

Guverner Centralne banke Slovenije, Boštjan Jazbec, je tudi uradno poslabšal napoved gospodarske rasti za to leto. Predvideno krčenje slovenskega gospodarstva v letu 2013 tako ne bo aprilskih 1.9 odstotkov, pač pa 2.6 odstotka. Na tnalu je bila tudi premierka Alenka Bratušek, ki je pred parlamentom predstavljala predlog proračuna za naslednji dve leti. Proračun je optimistično povzela kot zagotovilo za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, nadaljnje vlaganje v razvoj in kar največ denarja za izobraževanje in raziskave. Edina pomanjkljivost je, da vlada po besedah Bratuškove ne ve koliko bo stala sanacija bank.

 

Če to koga tolaži, pa se z varčevalnimi ukrepi srečuje tudi Srbija. Paket reform se sliši znano; privatizacija več kot 200 podjetij, zvišanje davkov in spopad s sivo ekonomijo, tihotapljenjem blaga in preprodajo cigaret. Ob uspešnosti naštetih ukrepov, naj bi Srbija prihranila 450 milijonov evrov na letni ravni, vendar pa ima tudi ta načrt svojo temno plat. Že zdaj 25 odstotna brezposelnost naj bi se po izvedenih reformah še povečala.

 

Evropski parlament je zavrnil zakonodajni predlog, ki bi, če bi bil sprejet, prepovedal mentolove cigarete in omejil prodajo varljivih tankih cigaret, vendar tudi zmanjšal velikost zdravstvenih opozoril na škatlicah. Predlog je bil zavrnjen zaradi domnevno prevelike ostrosti, najbrž pa je k zavrnitvi precej pripomoglo tudi več kot 250 sestankov lobistov tobačnega podjetja Phillip Morris s poslanci. Predlog bo tako predmet nadaljnjega pogajanja med parlamentom, Evropsko komisijo in državami članicami.

 

OSMA

 

Množični protesti v večjih brazilskih mestih, na katerih učitelji ob boku s podporniki zahtevajo višje plače, so se sprevrgli v spopade. Najbolj napeto je bilo v Riu de Janeiru, kjer je več kot 50,000 protestnikov sprva mirno paradiralo po ulicah, nato pa so po nekaj zažigalnih bombah izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, ki so zažgali tudi nekaj bank.

 

Še bolj resni pa so bili spopadi med oboroženimi civilisti in uporniki v Srednje afriški republiki, ki so terjali najmanj 23 življenj. Nasilje je izbruhnilo v mestu Gaga v provinci Ouham, iz katere je zadnji val napadov pregnal že več kot 170,000 ljudi. Spopad naj bi začele milice, ki podpirajo z marčevskim vojaškim udarom odstavljenega predsednika Francoisa Bozizeja, na njihov napad pa so se odzvali člani razpuščene uporniške skupine Seneka, ki je izvedla udar in ustoličila trenutnega predsednika Michela Djotodio.

 

Bolj prefinjen, vendar podobno zapleten je tudi konflikt v ameriškem kongresu. Že več kot teden je namreč ameriška javna uprava delno nedelujoča, kar pomeni, da je na neplačanem dopustu več kot 400,000 delavcev. Predsednik Barack Obama je tako republikanskim kongresnikom obljubil pogajanja o ukinitvi zdravstvene reforme, ki je začela veljati z začetkom tega meseca in spremembe fiskalne politike, vendar pa le po pogojem, da prenehajo z izsiljevalsko retoriko. Vse skupaj bo ob morebitnem podaljšanju trenutne pat pozicije postalo še bolj zanimivo v roku devetih dni, ko bo ameriški vladi ob vztrajanju republikancev na nezvišani zgornji meji zadolževanja zmanjkalo denarja za plačevanje dolgov in bo bankrotirala.

 

DEVETA

 

Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstroem je ministrom iz 28ih držav članic predlagala, da odobrijo novo akcijo Frontexa, evropske agencije za zunanje meje. Povod je bil brodolom čolna z nezakonitimi prebežniki ob obali Lampeduse, ki je terjal skoraj 300 življenj, več deset ljudi pa še pogrešajo. Nova akcija naj bi bila bolj obsežna kot trenutne v katerih je udeležen Frontex in naj bi bila namenjena bolj sistematičnemu pregledovanju Mediterana in s tem tudi bolj hitro in učinkovito reševanje potencialnih brodolomcev.

 

Turška vlada pod vodstvom Recepa Erdogana je razveljavila več deset let star zakon, ki je javnim uslužbenkam prepovedoval nošnjo naglavnih pokrival. Ukrep je del širšega paketa reform, s katerimi Erdogan namerava izboljšati demokracijo v svoji državi. Opozicija in drugi nasprotniki Erdoganu očitajo, da v državi z dolgo zgodovino sekularnosti vsiljuje islamske vrednote v državni aparat, vendar pa Erdogan odgovarja, da je prepoved naglavnih pokrival tekom let od službe v javni upravi odvrnila mnogo sposobnih žensk.

 

Mehkejša retorika iranskega predsednika Hasana Roanija v zadnjih časih očitno prinaša prve rezultate. Britanski zunanji minister William Hague je namreč obnovil diplomatske odnose z Iranom, saj je državi dodelil namestnika ambasadorja, medtem ko obe ambasadi Britanije v Iranu ostajata zaprti. S tem naj bi Iran opogumil, da svoje popuščajoče besede glede jedrskega oboroževanja pretvori tudi v dejanja.

 

DESETA

 

Generalni sekretar Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Jerome Valcke je v brazilski Cuiabi ob obisku stadiona doživel precej negostoljuben sprejem. Okoli sto protestnikov, predvsem profesorjev in njihovih učencev je namreč ob njegovem prihodu opozarjalo na astronomske stroške prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu in to v časih, ko zmanjkuje denarja za šolstvo in socialo. Demonstranti, ki so nesrečnega Valkeja opozorili tudi na slabe razmere v katerih delavci gradijo stadione, so poskušali prekiniti tudi novinarsko konferenco, vendar je posredovala policija in ekscese preprečila.

 

Hrvaški pisatelj Ante Lesaja v svoji novi knjigi opozarja na uničevanje knjig med vojno po razpadu Jugoslavije, ali kot temu pravi on, knjigocid. Na predstavitvi, ki je potekala v Beogradu je poudaril, da so bile med in po vojni iz hrvaških knjižnic, javnih institucij in celo domov sistematično izločene vse knjige v cirilici, knjige ne hrvaških avtorjev in tiste, ki jih ni izdala hrvaška založba. Uradne evidence vseh odstranjenih in uničenih knjig ni, vendar pa so se jih knjižnice največkrat znebile pod pretvezo prevelike starosti ali nepotrebnosti, kar pa je težko utemeljiti, saj je v nekaterih primerih odpadel celo Tolstoj.

 

Sindikat beograjske transportne družbe zahteva boljšo zaščito za voznike avtobusov in tramvajev ter redarje, ki potnikom pregledujejo veljavnost vozovnic. Samo v zadnjem tednu septembra so namreč huligani hudo pretepli tri voznike javnega prevoza, med njimi tudi 51 letno voznico tramvaja, ki je pred nasilneži poskušala obvarovati mladoletnika. Beograjski župan Dragan Djilas pravi, da vozniki pač plačujejo ceno splošne frustriranosti državljanov in obljublja strožje kazni za nasilneže, ki so vsako leto mlajši.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.