10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem Britoffu. Če ste imeli kot otroci radi zgodbe o kiborgih, imate danes srečo. Posvetili se bomo namreč vidikom mikročipiranja ljudi, natančneje, kako delodajalci mikročipirajo delavce.

V ponedeljek je britanska krovna organizacija sindikatov Trades Union Congress TUC opozorila, da bi praksa čipiranja delavcev pomenila novo grožnjo delavskim pravicam. Očitki TUC so leteli predvsem na dva proizvajalca mikročipov za vsaditev v človeka, britanski BioTeq in švedski Biohax. Zlasti zadnji naj bi se za nakup čipov dogovarjal z večjimi britanskimi podjetji na področju financ in inženirstva. Čipi RFID naj bi omogočali večjo varnost na delovnem mestu, saj jih delavec za razliko od plastičnih kartic ne more posoditi, založiti ali pozabiti doma. Podjetja pa bi lahko preverjanje istovetnosti s pomočjo čipov uporabljala povsod - od omejevanja dostopa do prostorov do prijav v uporabniške račune. BioTeqove čipe naj bi imelo že okoli 150 Britancev.  

Čip RFID, ki se uporablja za radiofrekvenčno identifikacijo, se posamezniku vstavi v kožo med palcem in kazalcem. Deluje na osnovi tehnologije NFC tako kot brezstične bančne kartice in mobilne aplikacije za plačevanje. Tak čip lahko trenutno hrani od enega do dveh KB podatkov za preverjanje istovetnosti. Vstavitev čipa, ki naj bi imel življenjsko dobo 10 let, pa trenutno stane med 70 in 260 funtov.

Organizacijo TUC seveda najbolj skrbi možnost, da bi delodajalci čipe zlorabljali za pretirano nadzorovanje delavcev. Misel na vsadek, ki ga po koncu delovnega dne ne moreš preprosto izključiti, seveda razumljivo povzroča nelagodje. A čipi, ki jih proizvaja Biohax, spadajo med tako imenovane pasivne čipe. Nimajo svoje baterije in ne omogočajo naknadnega zapisovanja podatkov. Prav tako ne podpirajo satelitskega sledenja. Na Švedskem je prostovoljno čipiranih že več kot štiri tisoč ljudi, večinoma tehnoloških zanesenjakov, ki so ključe zamenjali za zamah z roko. Vsadke RFID za preverjanje vozovnic podpirajo tudi švedske državne železnice. Lani je svojim uslužbencem možnost čipiranja ponudilo tudi ameriško podjetje Three Square Market, o katerem so se razpisali ameriški mediji. RFID vsadki za ljudi so bili v ZDA sicer patentirani že leta 1997.

Čipiranja ljudi izven zdravstvenega področja ne ureja ne ameriška in ne evropska zakonodaja. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta je tako lani naročil študijo, ki bi preučila vse vidike čipiranja delavcev. Tudi študija izpostavlja problem morebitne prisile delavcev v čipiranje, kar bi pomenilo kršitev nedotakljivosti telesa. Poleg tega omenja zdravstveno tveganje pri dolgotrajni uporabi čipov, ki ni dovolj raziskano. Poskusi na miših so namreč nakazali na povečano obolevnost za rakom, je pa res, da ti rezultati niso neposredno prenosljivi na človeka. Študija prav tako poudarja, da tudi podatki na čipih spadajo pod evropsko zaščito GDPR.

V Sloveniji je čipiranje zaenkrat obvezno na pse in priporočljivo za mačke, cena pa je precej manjša, okoli 20 evrov na živalski osebek. O morebitnih slovenskih kiborgih pa nič.

8:05

Britanska vlada je po peturnem razpravljanju vendarle podprla skoraj 600 strani debel osnutek dogovora o brexitu. Osnutek predvideva prehodno obdobje do konca leta 2020, v katerem naj bi EU in Velika Britanija dosegli sporazum glede mejnega režima med obema Irskama. Če po poteku prehodnega obdobja ne bo dogovora, je britanska vlada pristala na varovalko, po kateri bo Velika Britanija ostala del enotnega carinskega prostora z EU. Britanska premierka Theresa May bo danes nagovorila parlament, ki mora prav tako potrditi osnutek. Na evropski strani pa je na potezi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki bo domnevno sklical izredno zasedanje o brexitu, predvidoma že konec meseca.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu danes odloča o pritožbi ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Ta navaja, da so bile njegove aretacije in pogojna obsodba med letoma 2012 in 2014 politično motivirane, saj Navalni posledično ni smel kandidirati na predsedniških volitvah marca letos. Prav tako zaradi domnevno neplačane globe do včeraj ni smel zapustiti države, da bi se udeležil zasedanja. Sodišče je kršitev pravice Navalnega do združevanja sicer ugotovilo že februarja lani, vendar se je Rusija pritožila. Navalni je bil leta 2013 obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi domnevne finančne goljufije v državnem lesnem podjetju Krilovles. Evropsko sodišče za človekove pravice je to obsodbo označilo za kršitev pravice do poštenega sojenja že leta 2016.

Skoraj sto migrantov je zavrnilo izkrcanje iz ladje Nivin, ki je že pet dni zasidrana v libijski Misrati. Libijska obalna straža je sporočila, da je tovorna ladja migrante prejšnji teden rešila iz Sredozemlja, namenjeni pa so bili v Italijo. Migranti iz Eritreje, Sudana, Somalije in Bangladeša navajajo, da zaradi slabega ravnanja nočejo več v libijske centre za pridržanje tujcev. Nevladna organizacija Zdravniki brez meja pa je potrdila, da zaradi evropske politike zavračanja rešenih migrantov v Sredozemlju zdaj umre že vsak peti migrant.