Zopet Šrot?

Aktualno-politična novica
17. 11. 2022 - 10.00
 / BritOFF

V Celju se bo za župansko mesto pomerilo pet kandidatov. To so Uroš Lesjak kot kandidat Gibanja Svoboda, Sandi Sendelbah z Liste za Celje, Primož Brvar iz stranke SD, dolgoletni župan Bojan Šrot s svojo Celjsko županovo listo in Matija Kovač, ki ga je za kandidaturo predlagala skupina volivcev s prvopodpisanim ravnateljem Gimnazije Celje Center Gregorjem Delejo. 

Arhitekt Kovač je kandidaturo napovedal že poleti, predstavlja pa se s sloganom Celje – zeleno, urbano, skupno. Po izobrazbi je arhitekt, od leta 2014 pa je celjski mestni svetnik na listi Levice. Kljub temu se je v župansko bitko podal s podpisi volivcev kot neodvisen kandidat. Vrh Levice ga sicer podpira, nenazadnje ga je prišla podpret tudi namestnica koordinatorja stranke in kulturna ministrica Asta Vrečko. Matija Kovač se med drugim zavzema za povečano vlaganje v obnovo in gradnjo javnih stanovanj ter za prehod na zelene vire energije. 

Kot kandidat vladajočega Gibanja Svoboda bo županski stol naskakoval Uroš Lesjak. Podjetnik je kandidaturo vložil kot zadnji, a je bila kandidatura pričakovana. Meni, da Celje nazaduje in da mesto potrebuje več energije. Njegovi ključni programski elementi so okoljska sanacija onesnažene Celjske kotline, izgradnja vzhodne obvoznice ter digitalna in energetska preobrazba mesta.

Sandi Sendelbah bo kandidiral kot vodja Liste za Celje. Podpirajo ga tudi v strankah Dobra država in Naša dežela, ki bosta imeli skupno listo za mestni svet, podpirajo ga še Pirati. Podporo sta mu izrekli tudi Društvo za našo vas Lopata in Celjska civilna iniciativa, vsi skupaj pa tvorijo nekakšno koalicijo za Celje. Sendelbah zagovarja izgradnjo obvoznice, pripravo občinskega prostorskega načrta in uvedbo participativnega proračuna. Za župana je kandidiral že leta 2018, tedaj je osvojil drugo mesto z 18 odstotki glasov. 

Socialne demokrate bo predstavljal Primož Brvar, ki je direktor podjetja Nepremičnine Celje – to je v javni lasti. Brvar in celjska območna organizacija SD-ja sta za volitve pripravila razvojni program Srčno. Za Celje do leta 2030, Brvar pa se zavzema za dvig kakovosti življenja v občini, za krepitev mestnih regionalnih funkcij in za večji delež državnih naložb, med drugim za urejanje poplavne varnosti mesta.

Za ponovno opravljanje funkcije župana pa bo kajpak kandidiral še odvetnik in dolgoletni župan Bojan Šrot, ki funkcijo opravlja od leta 1998 in verjame v še sedmo izvolitev. Funkcijo opravlja nepoklicno. Protikandidati mu očitajo številne pomanjkljivosti pri vodenju, celo koruptivna dejanja, kar da se kaže v sestavi njegove Celjske županove liste, saj so člani zaposleni na mestni občini in v občinskih podjetjih. Sendelbah, nekdanji vodja oddelka za finance na občini, mu očita tudi neresnost, ker funkcije župana Šrot pač ne opravlja poklicno. Šrot po drugi strani v primeru izvolitve napoveduje nove investicije v šole in vrtce, z evropskimi sredstvi želi dokončati obnovo Knežjega dvorca. Načrtuje odprtje nove poslovne cone, več pozornosti pa da bo namenil mladim.

Šrot se bo torej pomeril s štirimi protikandidati. Nekdanji predsednik Slovenske ljudske stranke se na volitve šele drugič podaja s svojo stranko. Pravi, da lokalna politika ni ideološka, sam pa da je še naprej desnosredinsko usmerjen. Ali so se Celjani njegove 24-letne vladavine naveličali, pa bodo pokazali rezultati lokalnih volitev. Na sporedu bodo to nedeljo, morebiten drugi krog se bo odvil dva tedna kasneje.

Ob osmih

Na Nizozemskem s prvim januarjem 2023 prepovedujejo prodajo, uvoz in lastništvo smejalnega plina. Uporaba didušikovega oksida, kakršno je kemijsko poimenovanje plina, bo sicer še naprej dovoljena v medicini in živilski industriji, prepovedana pa bo rekreativna uporaba kot sredstvo za omamljanje. Po mnenju predstavnikov vlade rekreativna raba smejalnega plina predstavlja velikanska zdravstvena tveganja. S prepovedjo se strinja tudi policija, saj je bilo po njihovih podatkih med letoma 2018 in 2021 1800 prometnih nesreč povezanih z uporabo plina, od tega več kot 60 s smrtnim izidom. Prepoved so že sprejeli v nizozemskem predstavniškem domu in v senatu, podrobnejšo pravno opredelitev medicinske in rekreativne uporabe smejalnega plina pa je zahteval nizozemski državni svet.

Sedaj pa še k slovenskemu državnemu svetu. Ta je vladi predlagal ureditev statusa in pravic gluhoslepih, in sicer tako, da analizira predlog zakona o ureditvi statusa in pravic gluhoslepih oseb in ga vloži v zakonodajni postopek. Državni svetniki so poudarili pravico do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih, hkrati so poudarili še pomembnost zagotovitve osnovnih človekovih pravic, med katere sodijo pravica do informiranja, rabe tolmačev in enakopravnega sodelovanja v izobraževanju. Predlog za preučitev statusa in pravic gluhoslepih sicer sledi posvetu, ki ga je državni svet organiziral z Združenjem gluhoslepih Slovenije DLAN konec septembra. 

Ob devetih

Nemško ustavno sodišče je odločilo, da morajo v Berlinu ponoviti deželne in občinske volitve zaradi vsesplošnega kaosa na lanskoletnih volitvah. Lani septembra je na volitvah namreč prišlo do številnih zapletov, saj so volivci hkrati glasovali na zveznih, deželnih in občinskih volitvah, poleg tega pa so odločali še na referendumu. Na isti dan je potekal tudi berlinski maraton. Nekaterim voliščem je zmanjkalo glasovnic ali pa so bile te napačne, spet druga pa so imela glasovnic preveč. Pred volišči so se vile trume ljudi, volivci pa so glasovali še po poteku volilnega časa, to je po 18. uri. V Berlinu bodo tako, kot že rečeno, morali ponoviti deželne in občinske volitve, rezultata referenduma in zveznih volitev pa ostajata enaka. Nove volitve morajo izvesti v roku 90 dni. 
 
Novoizvoljena predsednica Nataša Pirc Musar je z izjavo za avstrijski ORF, da so manjšinske pravice v Avstriji zgledno urejene in da praktično ni nobenih težav v sobivanju slovenske manjšine v Avstriji, razburila pripadnike Narodnega sveta koroških Slovencev. V pisnem odzivu na njeno izjavo je vodstvo Narodnega sveta spomnilo, citiramo, »da se niti državna pogodba iz leta 1919 niti državna pogodba iz leta 1955 nista zgledno izvajali. Niti daljnosežne obljube koroškega parlamenta pred referendumom 1920 niso bile izpolnjene niti memorandum iz leta 2011 ni bil zgledno uresničen«. Konec citata. Ob tem so spomnili še na opravičilo avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellena, ki se je manjšini zaradi krivic pred dvema letoma opravičil. Pirc Musar, ki bo predsedniško funkcijo uradno prevzela 23. decembra, so zato iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk povabili na obisk, da bi se podrobneje seznanila z njihovo problematiko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko pa meni, da bi koristil njihov obisk nove predsednice v Ljubljani.

Vir slike: Creative Commons.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness