Grški predsednik vlade Antonis Samaras optimistično zatrjuje, da Grčija ne bo potrebovala nadaljnje finančne pomoči. Njegovo sporočilo je prišlo po štirih letih posojil s strani Evropskega mehanizma za stabilnost ter Mednarodnega denarnega sklada, krajše IMF, in uvajanja reform, ki so jih morali Grki trpeti v zameno za posojilo. Samarasove samozavesti pa ne deli IMF, ki že namiguje na nujnost dodatnih posojil za poplačilo dosedanjih dolgov. Z jutrišnjim dnem sicer Grčija za šest mesecev prevzema predsedstvo Evropski uniji, kar bi znalo prisostvovati k trenutni želji olepševanja grške situacije in širjenju dobrih napovedi. Tudi v primeru, da se premierjeve trditve uresničijo, pa gre pri tem le za simbolno zmago za državljane, saj konec posojil ne pomeni tudi konca varčevalnih ukrepov. Grki se soočajo z rekordno, 27-odstotno brezposelnostjo, rezi v plače ter vedno bolj nestrpnim ozračjem z rastočo priljubljenostjo akterjev, kot je Zlata Zora.

Grčija pa seveda ni sama v skupini držav, v katerih trenutno potekajo razprave o dodatnih posojilih. Irski izstop iz programov finančne pomoči v sredini decembra je bil na primer prikazan kot dokaz, da je varčevalni boj proti krizi lahko uspešen. Medtem ko je to za predstavnike EU morda uspeh, pa Irce dejansko še v letu 2015 čaka 2 milijardi vreden program dodatnih rezov v javne storitve, za katere IMF že namiguje, da morda ne bo zadosten. Portugalski program se po treh letih podobnih ukrepov končuje v maju, pri čemer iz Evropske unije že prihajajo pritrdilni glasovi glede nadaljnje finančne pomoči v primeru nadaljevanja reform. Poslušnost predlogom, ki neprekinjeno prihajajo iz pisarn Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije ter Evropske centralne banke, pa bi znala v prihodnosti naleteti na ovire, na kar kaže zavrnitev dodatnih znižanj pokojnin v javnem sektorju s strani portugalskega ustavnega sodišča v začetku decembra.

Še ena zgodba uspeha Evropskega mehanizma za stabilnost je Španija. Danes se konča njihov program, ki je v roku enega leta poskrbel za dokapitalizacijo bank in naj bi izvlekel državo iz krize. Klaus Regling, direktor finančnega mehanizma, je prepričan, da bodo strukturne reforme ustvarile okolje za stabilno špansko gospodarstvo in rast v prihodnosti. Poleg tega je dodal, da pozdravlja »pripravljenost ljudi na sprejemanje kratkotrajne stiske v zameno za trajnostno okrevanje«. Z njegovimi izjavami se morda ne bi strinjali sto tisoči protestnikov, ki so varčevalnim ukrepom nasprotovali v zadnjem letu. Španska vlada se je na njihove aktivnosti sicer odzvala, in to z decembrskim zakonom za omejevanje demonstracij, ki predvideva veliko povišanje denarnih in zapornih kazni za kršitelje. Po novem med prekrške spada tudi vsakršno snemanje in širjenje posnetkov pripadnikov represivnih sil.