E Pa kdo bo zdaj predsednik komisije?

E Pa kdo bo zdaj predsednik komisije?

Aktualno-politična novica
2. 6. 2014 - 12.00

Čeprav je minil teden od preštetja glasovnic volitev v Evropski parlament, se prava slika političnega prostora šele razjasnjuje. Zmagovalna francoska skrajno desna stranka Nacionalna fronta pod vodstvom Marine Le Pen je začela s pogovori za ustanovitev nove evropske parlamentarne skupine. Potencialno poslansko skupino desnega pola trenutno sestavlja 38 poslancev iz petih držav, francoskim desničarjem so svojo podporo že izkazali nizozemska in avstrijska Svobodna stranka, italijanska Severna Liga in belgijska Vlaams Belang, za ustanovitev polnopravne parlamentarne skupine bi potrebovali še najmanj dva evroposlanca iz drugih držav. Za potrditev poslanske skupine je namreč potrebnih vsaj sedem parlamentarcev iz različnih držav. Ob tem pa je predsednica Le Pen že zavrnila možnosti, da bi v partnerstvo stopili s še malo bolj neofašistično madžarsko stranko Jobbik, bolgarsko Atak ali grško Zlato zoro.

 

Je pa sodelovanje z ambicioznimi francoskimi desničarji že zavrnil Nigel Farange, predsednik zmagovalne evroskeptične stranke v Veliki Britaniji, UKIP. Razlog je veliko bolj pragmatične kot načelne narave. Farange je namreč vodja desne parlamentarne skupine Evropa Svobode in Demokracije, sprememba političnega zatočišča pa bi po vsej verjetnosti ogrozila njegovo vodilno mesto med evroskeptičnimi poslanci. Da Farange vodstveno delo dobro opravlja, mu očitno verjame tudi vodja italijanske stranke Pet zvezd, Beppe Grillo. Ta naj bi se skupaj z ostalimi poslanci stranke po zadnjih pogovorih pridružil evropskim borcem za svobodo in demokracijo.

 

Skrb vzbujajoče rezultate na volitvah v evropski parlament so dosegle evroskeptične in skrajno desne stranke, bazen evroposlancev skrajno desnega pola se je povečal za okoli 60 svežih parlamentarcev. Kako razumeti te volitve in kaj za državljane pomeni tako visok rezultat strank, ki odkrito nasprotujejo ideji združene Evrope, smo govorili z Igorjem Pribcem, predavateljem politične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Izjava je v posnetku

Posebnost zadnjih evropskih parlamentarnih volitev je bila gotovo prehodna predstavitev kandidatov za predsednika Evropske komisije, ki naj bi ga volilci posredno izbrali prek oddaje svoje podpore evropskemu poslancu na nacionalnem nivoju. Po neprepričljivi zmagi zmernosredinske Evropske ljudske stranke, naj bi prednostno zbiranje glasov podpore prevzel vodja njihove poslanske skupine Jean-Claude Juncker, vendar pa so države članice, katerih naloga je, da podajo predlog kandidata na glasovanje v evropski parlament, preslišale pozive vodij parlamentarnih skupin in za usklajevanja zadolžile predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuya, da najde primernega kandidata, kar pa iz igre sicer še ne izključuje Junckerjeve kandidature. Ob tem je vredno omeniti, da je kljub začetni zadržanosti svoj blagoslov konec tedna Junckerju podala sočlanica in nemška premierka Angela Merkel, ostro pa imenovanju kandidata zmagovalne stranke nasprotujejo voditelji Velike Britanije, Švedske, Madžarske in Nizozemske. Britanski premier David Cameron naj bi celo zagrozil z referendumom o britanskem izstopu iz Evropske unije v primeru imenovanja za Camerona preveč federalističnega Junckerja za predsednika Evropske komisije. Svoje mnenje glede evropskih političnih preigravanj je z nami delil Igor Pribac.

Izjava je v posnetku

V domačih logih je teden po volitvah v evropski parlament očitno služil kot premislek političnim strankam za nadaljnje delo. Zaradi slabih volilnih rezultatov so odstopili trije predsedniki strank: z vrha Državljanske liste je tako odšel Gregor Virant, vodenje socialdemokratov je opustil Igor Lukšič, pri skoraj pozabljenemu Zaresu pa je svojo odstopno izjavo podal dosedanji predsednik stranke Pavel Gantar. Vendar brez skrbi, za iskanje podpore ljudstva bo letos še dovolj priložnosti.

 

Iz parlamentarnih vod se selimo v energetske. Evropska komisija je pripravila načrt, ki naj bi zagotovil energetsko varnost državljanov. Da je energetska nezadostnost evropska šibka točka, priča dejstvo, da kar 53 odstotkov vse porabljene energije uvozimo. Ponavljajoči problem je odvisnost od ruskega plina, ki obeta nove grožnje zaprtja plinovodov ob stopnjevanju napetosti v odnosih med Ukrajino in Rusijo. Na evropsko ozemlje 40 odstotkov vsega plina dobavlja ruski Gazprom, poleg tega pa je večji del vzhodne Evrope v celoti odvisen od njegovih plinovodov. Zmanjšanje tveganj pri dobavi energentov pa Evropska komisija načrtuje doseči prek povečanja domače proizvodnje energije, diverzifikacije virov dobave, spodbujanja energetske učinkovitosti in z uvajanjem notranjega energetskega trga.

Plinska dobava je močno strateško orožje Rusije, ki ga ta s pridom uporablja. Prodajna cena ruskega plina Ukrajini je tako narasla za celih 80 odstotkov. Konec preteklega tedna so zato potekala tristrana pogajanja med energetskima ministroma držav Rusije in Ukrajine ter zastopniki Evropske komisije, po katerem so ukrajinske oblasti potrdile prvi paket plačil v višini 786 ameriških dolarjev. Skupni dolg neplačanih plinskih računov Ukrajine Rusiji pa naj bi v celoti znašal 2 milijardi dolarjev.

Novopečeni ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v pogovoru z zunanjim ministrom Litve Linasom Linkeviciusom sporočil, da namerava podpisati prostotrgovinski sporazum z Evropsko unijo v začetku tega meseca. Besedno dobrikanje Evropi je bilo že del predvolilne kampanje tega predsedniškega oligarha, podpis dotičnega trgovinskega sporazuma, s polnim imenom Deep and Comprehensive Free Trade Agreement, pa bi Ukrajino pravno zavezal k temu, da mora ostati zunaj Evrazijske zveze.

 

Evropska komisija je podala veto na državljansko pobudo “One of Us - Eden izmed nas” glede ukinitve financiranja raziskav na matičnih celicah. Pobuda je zbrala 1.800.000 podpisov državljanov Evrope, da je lahko podala zakonski predlog v obravnavo Komisiji. Ta je predlog zavrnila s pojasnilom, da tako države članice kot tudi Evropski parlament niso pripravljeni opustiti financiranja takšnih raziskav v znanstvene namene, saj bi bil takšen zakon uničujoč za razvojne cilje Evropske unije.

 

Dogajanje v Evropski uniji čez teden je preletel Jošt.

 

 

Projekt podpira Evropski parlament

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

A ta Igor Pribac je povsod edino obče veljavno ime za tovrstna vprašanja? Na RTV je tudi aboniran kot edini filozofski mislec za družbeno-politična vprašanja v državi...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.