Evropska unija je v skladu z napovedmi podaljšala misijo Eulex na Kosovu do junija 2016. V okviru misije bo Evropska unija nadaljevala z izobraževanjem in svetovanjem kosovskim pravosodnim institucijam, predstavniki Unije pa bodo še naprej bdeli tudi nad uresničevanjem sporazumov med Kosovom in Srbijo, sklenjenih pod posredništvom Bruslja. Kljub podaljšanju misije naj bi Eulex vendarle pospešil proces prenosa pristojnosti na področju pravosodja na kosovske oblasti. Tožilstvo Eulexa tako ne bo več prevzemalo novih primerov, postopno pa naj bi se začelo zmanjševati tudi število trenutno približno 1.100 mednarodnih in 1.000 lokalnih uslužbencev misije.

Okoljski ministri Evropske unije so v Luksemburgu potrdili kompromis o gensko spremenjenih organizmih, ki so ga pred tedni po dolgih pogajanjih dosegli veleposlaniki držav članic EU. Kot je znano, kompromis omogoča, da posamezne države članice Unije pod določenimi pogoji omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih organizmov, tudi če so te odobrene na evropski ravni. Sprejeta pravila vključujejo seznam razlogov, iz katerih lahko članice omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin, ti pa so poleg zdravstvenih in okoljskih, še socioekonomski, urbanistični in kmetijski. Pri tem morajo države o svojem nasprotovanju gensko spremenjenim produktom obvestiti multinacionalke, ki se ukvarjajo s področjem gensko spremenjenih proizvodov.

Kompromis, ki ob tem članicam EU nalaga, da morajo dovoliti tranzit gensko spremenjenih proizvodov skozi svoje ozemlje, so podprle vse članice unije, razen Belgije in Luksemburga. Dogovor, potrjen s strani okoljskih ministrov, je izhodišče za jesenska pogajanja z Evropskim parlamentom. Trenutno se sicer prideluje le ena vrsta gensko spremenjenega proizvoda - Monsantova koruza MON810. EU je dovolila pridelavo tudi gensko spremenjenega krompirja, ki pa je bil zaradi tržne neuspešnosti hitro umaknjen s tržišča.  Več o evropskem dogajanju na področju gensko spremenjenih organizmov predstavnik Greenpeacea, Marco Contiero.

Izjava je v posnetku oddaje.

Nasprotovanj pa ne žanjejo samo gensko spremenjeni proizvodi, pač pa tudi prepoved uporabe plastičnih vreč. Hrvaška vlada, po poročanju tamkajšnjih medijev, nasprotuje novembrskim smernicam Evropske komisije o znižanju porabe plastičnih vrečk, tanjših od 50 mikronov, ki naj bi med drugim vključevale tudi njihovo prepoved. Do predloga Bruslja naj bi bila zadržana večina držav članic, Hrvaška pa je oblikovala tudi svoj predlog. Ta naj bi sicer povzemal večino evropskih smernic, z izjemo tistih vrečk, ki so tanjše od 20 mikronov in tistih nad 35 mikroni. Kot so pojasnile hrvaške oblasti, naj bi bile vrečke do 20 mikronov nepogrešljive za zavijanje nepakiranih živil, medtem ko bi bilo tiste nad 35 mikroni moč uporabiti večkrat.

Podobno stališče do plastičnih vrečk ima tudi Slovenija. Kot so nam v pisnem odgovoru pojasnili na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo in okolje, smernice evropske komisije podpirajo, vendar ob pogoju, da so iz predloga izvzete ločevalne plastične vrečk, katerih uporaba je iz zdravstvenih razlogov nujna pri prodaji nepakiranih svežih živil, sadja in zelenjave.  

Evropska komisija nadaljuje z varčevanjem, kjer je privarčevala tudi pri sebi sami. V skladu z nedavno izdanim večletnim finančnim okvirjem mora ta namreč znižati izdatke svojega delovanja. Vsako leto mora za odstotek zniževati stroške dela, dokler ne doseže petodstotnega znižanja, kar pomeni, da bo delovna mesta izgubilo 508 zaposlenih. Ukrep, ki naj bi privarčeval 23 milijonov evrov in s tem rešil ekonomsko krizo, predstavlja nadaljevanje varčevalnih ukrepov, ki so znižale pravice zaposlenih in povečale njihove delovne obremenitve.

Integracija Albanije v Evropsko unijo je naletela na nasprotovanje Češke. Ta je namreč namignila, da ne bo podprla njen status kandidata, ki ji ga mora priznati vseh 28 članic, da lahko nadaljuje z vstopom v Unijo. Nasprotovanje je posledica lanskega odvzema licence distribucije češkemu podjetju ČEZ Shperndarje, s čimer je podjetje prišlo pod roke državne administracije. Omenjeno podjetje, ki spada pod multinacionalni konglomerat ČEZ, je zaradi profitne izgube prenehalo dovajati elektriko Albaniji. Vlada je tako morala sama financirati dovajanje potrebne količine elektrike, kar je povzročilo finančno luknjo. Na odvzem licence je reagiralo tudi omenjeno podjetje, ki je sprožilo pravni postopek proti Albaniji. Dokončanje sodnega postopka, ki še vedno traja, za omenjeno državo prav tako predstavlja pogoj Svetovne banke, da dobi finančno injekcijo dvestotih milijonov dolarjev, namenjenih energetskemu sektorju.

Švica si prizadeva za vključenost v del evropskega proračunskega načrta Horizont 2020, ki med drugim razporeja tudi financiranje znanstvenega raziskovanja. Od svežnja te sheme bi Švica dobila 1,8 milijard evra, a tega zakonsko ne more biti deležna zaradi referenduma, ki se je imel v tej državi zgoditi februarja. Tam so izglasovali omejitev svobode gibanja z drugimi državami članicami, ki ga določa sporazum z Evropsko unijo. Četudi Švica že formalno priznava, da je referendumski izid v nasprotju z omenjenim sporazumom, kljub temu skuša dobiti kos denarne potice. Evropska komisija na te težnje v izjavah odgovarja odklonilno in poudarja, da bi na njih pristala le, če bo Švica pristala na sporazum o svobodi gibanja s Hrvaško.

V Evropskem parlamentu pa se medtem nadaljuje oblikovanje političnih skupin in povezovanje poslancev. Evropski zeleni so izvolili vodji poslanske skupine v novem sklicu Evropskega parlamenta. Zelene evroposlance bosta še naprej vodila Nemka Rebecca Harms in Belgijec Phiipp Lamberts, ki sta v internem glasovanju premagala tretjega kandidata, Francoza Yannicka Jadota. Dvojec je bil izvoljen za prvo polovico mandata. Poslanska skupina zelenih sicer šteje 49 poslancev, kar je 9 manj kot v prejšnjem sklicu. Kot je znano, se bo šesti največji politični skupini v Evro parlamentu pridružil slovenski poslanec Igor Šoltes.

Več poslancev od evropskih zelenih bo naslednjih pet let imela Evropska združena levica, ki se je tudi uradno oblikovala. Skupina Evropska združena levica - Zelena nordijska levica naj bi v Bruslju in Strasbourgu zasedla 52 poslanskih mest, kar je 17 več kot v prejšnjem mandatu. Največ poslancev bo dala grška Siriza, poslansko skupino pa bo vodila Gabi Zimmer iz nemške Levice.

Politična slika v Evropskem parlamentu se izostruje tudi med drugimi segmenti. Med največjo Evropsko ljudsko stranko in drugouvrščenimi evropskimi socialnimi demokrati se pletejo težnje po medsebojnem sodelovanju, s čimer skušajo izolirati skrajne evroskeptične parlamentarne članice. Vetri pa se tudi politična konstelacija znotraj angleške UKIP, ki se ji je pri nastopu v Evropskem parlamentu pridružilo populistično Gibanje 5 zvezd italijanskega komika Beppeja Grilla, a je izgubila sodelovanje Danske ljudske stranke in populistične Finske stranke. Te so se pridružile Evropskim konserativcem in Reformistom, ki je pod vodstvom Davida Camerona prav tako uspela pridobiti trenutno nemško opozicijo Alternativa za Nemčijo. Sodelovanje s stranko, ki je v opoziciji trenutni koaliciji, na čelu katere je Angela Merkel, bo utegnilo prispevati k slabšanju že tako načetega odnosa med britanskim premierjem Cameronom in nemško kanclerko. Srž njunih nasprotovanj leži predvsem v nasprotovanju pri imenovanju Jean-Claude Junckerja kot predsednika Evropske komisije.

Medtem se tudi pri izbiri predsednika Evropske komisije stopnjuje polarizacija. Kandidat Evropske ljudske stranke Jean Claude Juncker je dobil podporo socialnih demokratov in svoje stranke, ki sta napovedali ustavno krizo v primeru, da bo drug kandidat zasegel funkcijo predsednika. Svoje nestrinjanje pa še vedno glasno izraža David Cameron, ki ga muči predvsem to, da omenjeni predsedniški kandidat ni bil neposredno izvoljen s strani volivcev.

Projekt podpira Evropski parlament