Evropa, Ukrajina in bančna unija

Cenjeno poslušalstvo, pozdravljeni v še enem tedenskem pregledu novic iz naše širše domovine. Vrh Evropske unije v Bruslju je minil v znamenju določanja energetskih in okoljskih ciljev v senci ukrajinskih razmer. Očitno je v zadnjih letih voditeljem držav članic prišlo v navado, da ob zaostritvi odnosov z Rusijo pozivajo k zmanšanju energetske odvisnosti Unije. Takšen poziv smo lahko slišali tudi na tokratnem vrhu, ki je naložil Evropski komisiji nalogo, da pripravi poglobljeno študijo in konkretne načrte, ki bi omogočili zmanšanje odvisnosti od tujih virov, povečali energetsko učinkovitost, pospešili razvoj lastnih virov, zlasti obnovljivih, in vzpostavili ustrezno infrastrukturo. Poleg tega želi Unija v okviru trgovinskih pogovorov z Združenimi državami doseči večji uvoz ameriškega plina in hkrati okrepiti prizadevanja za izgradnjo južnega koridorja, po katerem bi pritekal plin iz osrednje Azije.

Voditelji so se zavezali tudi, da bodo do oktobra dosegli dogovor o uresničevanju ciljev pri zmanševanju izpustov toplogrednih plinov. Ambiciozni načrti predvidevajo, da bi do leta 2030 Evropska unija zmanšala emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990 in povečala delež koriščenja obnovljivih virov na 27 odstotkov.

Evropske institucije glede teh vprašanj v preteklem tednu niso počivale. Evropska komisija in parlament sta dosegla dogovor, ki naj bi naložil državam članicam vzpostavitev mreže polnilnih postaj, namenjenih prometu na osnovi obnovljivih virov. Komisija za okolje pri Evropskem parlamentu je podprla predlog zakonodaje, ki bi nezakonito trgovino z odpadki zatrla s povečevanjem inšpektorskega nadzora, pojavljajo pa se tudi predlogi, ki bi do leta 2017 ukinili evropske subvencije za energetske projekte, ki ne bi bili osnovani na obnovljivih virih.

Evropski voditelji se niso mogli izogniti razmeram v Ukrajini, ki postajajo “politični Černobil”, kot se je pomenljivo izrazil oxfordski zgodovinar Timothy Garton Ash, zato so sprejeli vrsto ukrepov proti Rusiji. Odpovedani so bili vrh med Evropsko unijo in Rusko federacijo, predviden junija v Sočiju, in vsa dvostranska srečanja na visoki ravni med članicami in Moskvo, predlagana je bila zamrznitev pogajanj o pristopu Rusije k Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OCED in Mednarodni agenciji za energijo ter razširjen seznam visokih ruskih predstavnikov, ki jim je bilo zamrznjeno premoženje in prepovedan vstop v Unijo. Gospodarske sankcije proti Rusiji niso bile sprejete, so pa Evropsko komisijo vlade članic zadolžeile za preučitev možnih ukrepov, ki bi vključevali sankcije na trgovinskem in energetskem področju ter embargo na izvoz orožja. Zadnjemu nasprotuje predvsem Francija, v splošnem pa si sankcij ne želi nihče, saj je Rusija tretji največji trgovinski partner Evropske unije, zato bi se sankcije občutile obojestransko.

Na srečanju je bil prisoten tudi novi ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki je pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega sveta Hermana van Rumpuyja podpisal politični del pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Naj spomnimo, da je prav odklonitev podpisa tega sporazuma s strani Viktorja Janukoviča privedla do množičnih protestov v Ukrajini, ki so povzročili njegov padec in trenutno krizo okoli krimskega polotoka. Sporazum, ki je bil v nasprotju z običajno prakso podpisan brez prenosa v živo, zagotavlja Ukrajini le politično podporo. Gospodarski in trgovinski del sporazuma naj bi bila v nespremenjeni obliki podpisana po ukrajinskih volitvah, kar posredno nakazuje, da Unija sedanji vladi ne priznava polne legitimnosti. Ukrajini je bila ponujena tudi finančna pomoč v višini do miljarde evrov v obliki srednjeročnih posojil, kar naj bi ji omogočilo premagovanje trenutnih težav. Seveda je na dodelitev posojil vezana tudi zahteva po uveljavitvi varčevalne politike in strukturnih reform na področju gospodarstva in socialne države.

Evropska unija bi lahko tudi enostransko ukinila carinske dajatve za ukrajinske izvoznike, če bo sprejet zakonodajni predlog Komisije za mednarodno trgovino pri Evropskem parlamentu. Če bo predlog sprejet na aprilskem plenarnem zasedanju parlamenta, bodo ukrajinski izvozniki letno prihranili slabe pol miljarde evrov. Predlog vsebuje tudi klavzulo, ki omogoča ponovno vzpostavitev carin v primeru, da bi bil evropski trg preplavljen z ukrajinskim blagom.

Pogajalci Evropskega parlamenta in članic Unije so dosegli dogovor o drugem stebru bančne unije: enotnem mehanizmu za reševanje bank, ki naj bi zagotavljal hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo ali likvidacijo bank. Dogovor predvideva vzpostavitev enotnega sklada za reševanje, ki ga bodo deloma napolnile države članice deloma pa prispevki bank. Najtrši pogajalski oreh je predstavljalo vprašanje, na kakšen način in s kakšno hitrostjo naj se sklad napolni. Vodilna pogajalka Evropskega parlamenta Corien Wortmann Kool je pojasnila, da dosežen dogovor zagotavlja, da bo v prihodnjih treh letih sklad dosegel 70 odstotkov vrednosti, napolnil pa naj bi se v osmih letih, ko bo razpolagal s sredstvi v višini 55 milijard evrov.

Dogovor o drugem stebru bančne unije bo predvidoma prešel v zakonodajo, ko bo potrjen na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta in bo dopolnil prvi steber - enoten bančni nadzor. Bančna unija naj bi utrdila evropski bančni sektor, odpravila prepletenost bančne in dolžniške krize, preprečila ponovitev krize in predvsem preložila breme reševanja bank s pleč davkoplačevalcev na finančne trge. Visoka cena reševanja bank in posledično finančnih trgov je med drugim povzročila vse bolj očitno socialno stisko Evropejcev.

Navkljub nekaterim glasovom, ki oznanjajo skorajšni izhod iz krize, se kvaliteta življenja prebivalcev stare celine vztrajno slabša, opozarja Evropska konfederacija sindikatov. Plače v večini držav članic padajo, posledično se veča revščina, brezposelnih je že rekordnih 26 milijonov Evropejcev, kar je glede na leto 2008 celih 10 milijonov več. Še posebej je situacija kritična v Grčiji, kjer je po ocenah tamkajšnjih sindikalistov brezposelnost že 31-odstotna, petina zaposlenega prebivalstva pa živi pod pragom revščine. Takšne so posledice varčevalnih ukrepov zloglasne trojke, ki je od svojega prihoda uspešno oklestila premoženje grške države za četrtino.

Evropski sindikalisti zato pozivajo vlade držav članic, naj opustijo neoliberalno politiko varčevalnih ukrepov in pričnejo s keynesianskimi investicijami v transportno infrastrukturo, širokopasovne internetne povezave, zasebne in javne storitve ter socialno državo, kar bi omogočilo odpiranje novih delovnih mest in posledično dvig potrošnje ter končno gospodarsko rast. Sindikalisti volivce medtem nagovarjajo, naj na majskih volitvah v Evropski parlament izberejo kandidate, ki se bodo zavzemali za socialno Evropo, zeleno rast in dvig blaginje prebivalstva.

Kljub revščini smo Evropejci vendarle srečni. Vsaj če gre verjeti analizi Evropskega statističnega urada o zadovoljstvu s kvaliteto življenja, ki so jo pripravili ob počastitvi 20. marca - mednarodnega dneva sreče.

E PA novice je pripravil vajenec Janković.

Projekt podpira Evropski parlament