Primula vulgaris*

Primula vulgaris*

Aktualno-politična novica

Lepo pozdravljeni v še enem bloku evropskih novic, v katerih prežvekujemo delovanje evropskih institucij. V Strasbourgu se začenja 27. srečanje skupne parlamentarne skupščine Afriške, karibske in pacifiške skupine držav – ACP ter Evropske unije. Parlamentarci 78 držav ACP-ja se s svojimi evropskimi kolegi na plenarnih zasedanjih srečujejo dvakrat letno, tokrat se bodo razprave vrtele predvsem o krizi v Srednjeafriški republiki, boju proti aidsu in pravicah migrantov. Med ostalimi tematikami, ki bodo deležne pozornosti, so kakopak terorizem, internet, rudarjenje na morskem dnu in regionalno povezovanje, carinske službe ter poklicno izobraževanje in usposabljanje v državah ACP-ja.

Razmere v Srednjeafriški republiki so se izjemno zaostrile po lanskoletnem vojaškem udaru v izvedbi pretežno muslimanskih upornikov iz etnične skupine Seleka, čemur je sledil val obračunavanja med kristjani in muslimani. Francija in afriške države so tja napotile okrog 8.000 vojakov, ki naj bi preprečevali nasilje, hkrati pa naj bi se ta teden začela tudi vojaška operacija Evropske unije. Načrt je ogrožen, saj se še vedno niso končala dolgotrajna pogajanja, katere države bodo prispevale s strani unije obljubljenih 800 do 1.000 vojakov. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton opozarja, da bo unija izgubila verodostojnost, če v kratkem ne bo oblikovala misije.

Države Afriške, karibske in pacifiške skupine držav so z izjemo Kube leta 2000 v zahodnoafriškem Cotonouju podpisale istoimenski sporazum z Evropsko unijo. V njem so opredeljene nacionalne razvojne strategije, zmanjševanje revščine in integracija v globalno ekonomijo. V četrtek je Evropski parlament na podlagi tega sporazuma sprejel resolucijo, v kateri poziva k takojšnjemu političnemu dialogu z ugandskimi in nigerijskimi oblastmi glede pred kratkim sprejete sporne zakonodaje, uperjene proti pravicam homoseksualcev. Poslanci so prepričani, da nova zakona, ki prepovedujeta istospolne odnose in poroke, kršita Sporazum iz Cotonouja na področju človekovih pravic, demokratičnih principov in vladavine prava, zato pričakujejo, da bo Evropska komisija najkasneje do vrha Evropske unije in Afrike načela to vprašanje z obema državama. Hkrati so poslanci pozvali k sankcijam, kot so prepoved potovanj, za tiste posameznike, ki so odgovorni za oblikovanje in sprejem homofobne zakonodaje ter k reviziji evropske razvojne pomoči Ugandi in Nigeriji. Pomoč naj se ne bi ukinila, ampak preusmerila v civilno družbo in ostale nevladne organizacije.

Na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je bila potrjena vzpostavitev novega evropskega sklada za azil, migracije in integracijo – AMIF ter sklada za notranjo varnost – ISF. Za oba sklada bo do leta 2020 namenjenih približno 6 milijard evrov. Vsaj petino denarja iz sklada AMIF bodo morale države članice nameniti za podporo zakonitih migracij in za promocijo integracije priseljencev. Poslanci so prepričani, da bo sklad okrepil meddržavno solidarnost na področju azila, saj bodo članice unije iz njega lahko prejele denar za sprejemanje beguncev tako iz držav članic kot tudi iz tretjih držav.

Država bi tako za vsakega prosilca za azil prejela 6.000 evrov, za posebej ranljive osebe ali ljudi iz prednostnih območij, kot so Sirija in, zanimivo, tudi Ukrajina, pa 10.000 evrov. Denar iz sklada ISF bo namenjen krepitvi zunanje meje unije: izgradnji infrastrukture na mejnih prehodih in nadzoru meja, informacijski tehnologiji, ukrepom za upravljanje z migracijskimi tokovi in konzularnemu sodelovanju.

Da jabolko ne pade daleč od drevesa, bi lahko dejali za naslednjo novico. Avstrijska skrajno desna stranka Zavezništvo za prihodnost Avstrije je minulo soboto nominirala, po njihovih besedah, najboljšo kandidatko iz svojih vrst za evropske volitve maja. Na volitvah za evropski parlament bo namreč na njihovi listi kandidirala Ulrike Haider-Querica, hči pokojnega Jörga Haiderja, ki je bil vse do svoje smrti koroški deželni glavar in dolgoletni voditelj desničarske Svobodnjaške stranke, ki jo je leta 2005 zapustil in ustanovil Zavezništvo za prihodnost Avstrije. Pri tem dodajmo še izjavo Ulrike, ki se glasi, navajamo: “Želim zavrniti umazano politiko. Kandidiram zato, ker sem predana in tudi do Evropske unije kritična Evropejka.“ Konec navedka.

Nadaljujmo z relacijo Evropska unija - Ukrajina. Ukrajinska zgodba se nadaljuje. Včerajšnjega referenduma na krimskem polotoku, na katerem so izpraševali, ali naj se avtonomna republika Krim, ki je sicer sestavni del Ukrajine, priključi Rusiji ali naj ostane integralni del Ukrajine, se je udeležilo več kot 1,5 milijona volivcev, kar z drugimi številkami pomeni, da je bila referendumska udeležba izredno visoka, in sicer skoraj 82-odstotna. Krimski Tatari so referendum bojkotirali, medtem ko je skoraj 97 odstotkov vseh tistih, ki pa so se udeležili referenduma, podprlo priključitev Rusiji.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je izjavil, da je referendum na Krimu nelegitimen, nezakonit in da predvsem predstavlja dodaten zaplet pri prizadevanjih za rešitev iz krize, v kateri se tudi zaradi mlahave Evropske unije nahaja Ukrajina. Evropski parlament pravzaprav ni spremenil stališča, in sicer povsem pričakovano še vedno v celoti podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine. Markus Winkler, vodja kabineta predsednika evropskega parlamenta, je povzel stališča Evropskega parlamenta o referendumu.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Prejšnji teden smo v E PA NOVICAH že poročali o kritičnem pretresanju zloglasne Trojke s strani Evropskega parlamenta. Tokrat zgodbo nadaljujemo z izjavo Alejandra Cercasa, španskega evro-poslanca iz skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov, ki nam je pojasnil učinke trojkinega delovanja na skozi desetletja priborjene standarde socialne države.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.    

Evroposlanci dokazujejo, da razumejo stiske malega človeka. V okviru posodobitve zakonodaje o radijski opremi so z veliko večino podprli predlog direktive, v kateri med drugim zahtevajo oblikovanje enotnega polnilca za mobilne telefone. S tem bi se ne samo olajšalo življenje uporabnikov in znižalo stroške, ampak bi se tudi zmanjšalo količino elektronskih odpadkov za kakih 51 tisoč ton letno. Predlog mora sedaj potrditi še Svet Evropske unije, kar pa verjetno ne bo problem, saj je parlament že dosegel neformalni dogovor z državami članicami.

 

Projekt podpira Evropski parlament

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness