Spontano organiziranje množic se je začelo že sredi 90-ih let in je igralo ključno vlogo pri izvolitvi Chaveza za predsednika. Vseskozi so lokalne organizacije, tako na področju produkcije kot na povsem političnem področju, igrale izredno pomembno vlogo za ohranitev in radikalizacijo čavizma. To se je najizraziteje pokazalo med državnim udarom, katerega uspeh je preprečila prav politizirana in organizirana množica. Tovrstne organizacije je Chavez leta 2010 tudi institucionaliziral v obliki komun.

Med kritiki, ki Maduru očitajo premalo radikalnosti, se pogosto pojavlja ideja, da so komune tisto jedro bolivarske revolucije, ki ima potencial, da jo radikalizira. Dejansko je bila takšna tudi zamisel Chaveza, ko je vzpostavil orgainzacijsko mrežo komun. Takrat je bil namreč zastavljeni cilj bolivarskega gibanja, da bi komune postopoma nadomestile organizacijsko obliko buržoazne države. Ko pa je Maduro nasledil Chaveza, je ta cilj izginil.