Haiti v riti
V tokratni Južni hemisferi bomo obravnavali trenutno situacijo v Haitiju in zgodovinske vzroke, ki so do nje privedli. Dobro leto je namreč že minilo od inavguracije trenutnega predsednika Jovenela Moiseja, v tem času pa praktično ni bilo obdobja, ko se ne bi na ulicah odvijali protesti. Razlog zanje razloži Anuša Pisanec, sodelavka Radia Študent in pogosta obiskovalka Haitija.
Dodatno nezadovoljstvo zbuja dejstvo, da se je v Haitiju praktično nemogoče preživljati. Kot pove Pisanec, so Haitijci odvisni od pomoči svojih sorodnikov, ki delajo v tujini.
Ker so Združene države Amerike pod nekdanjim predsednikom Barackom Obamo začele preprečevati priseljevanje Haitijcev, so se ti obrnili proti Čilu, kamor sedaj mnogi hodijo na delo.
Tudi sosednja Dominikanska republika ni ravno gostoljubna, razloži Pisanec.
Če so posamezniki odvisni od svojih sorodnikov v tujini, so haitijske institucije odvisne od tuje pomoči. Kar 75 odstotkov haitijskega proračuna zagotovijo druge države, največ ZDA, Španija in Francija.
Američani pa ne zanemarjajo niti duhovne pomoči Haitijcem:
Poleg ekonomskih težav je problem Haitija tudi velika rasna segregacija. Kot opiše Pisanec, se ta kaže tudi geografsko:
Slaba letina še dodatno zaostruje nezadovoljstvo, ki po mnenju Pisanec lahko preraste v nov državni udar, o čemer se v Haitiju tudi že odkrito govori.
Trenutni predsednik Moise je na oblast prišel zaradi podpore Amerike, saj kot pove Pisanec, kdor njene podpore nima, ne more postati predsednik te karibske države. Moise je sicer poslovnež, ki se ukvarja z izvozom banan.
Guy Phillipe, ki je bil torej med lokalnim prebivalstvom zelo priljubljen, je sprva sicer z Washingtonom sodeloval, predvsem v času državnega udara proti nekdanjemu predsedniku Jeanu-Bertrandu Aristidu. Razloži Kim Ives iz medija Haiti Liberte.
Vendar se je Phillipe Washingtonu zameril, saj je po priljubljenosti konkuriral predsedniku, ki ga je podprla Amerika. Oblasti so ga nato aretirale zaradi preprodaje drog.
Trenutna nacionalistična vladajoča stranka, imenovana Haitijska plešasta stranka, je bila ustanovljena po velikem potresu leta 2010, ko se je takratni predsednik Rene Preval izkazal za nesposobnega. Zato so njenega takratnega kandidata za predsednika Michela Martellyja podprle tudi Združene države Amerike.
Ko se je Martellyju iztekel mandat, je nove volitve sicer poskušal kar se da zakasniti, nato pa je izbral svojega naslednika, trenutnega predsednika Moisa.
Izjava
Dodatno Moisu legitimnost nižajo sporne volitve z manj kot 20-odstotno udeležbo in 37 drugimi kandidati, ki so vsi trdili, da so dobili veliko več glasov kot uradno priznano, štirje pa so trdili, da so zmagali.
Nizka udeležba na volitvah in nizka podpora vladam sicer traja vse od državnega udara proti predsedniku Jeanu-Bertrandu Aristidu. Ta je bil leta 1990 na prvih svobodnih volitvah po koncu diktature očeta in sina Duvalier prvič izvoljen za predsednika. Aristide pa je s svojim socialdemokratskim programom pridobil kar 67 odstotkov glasov, kljub temu da so ZDA močno financirale njegovega nasprotnika. A možnost progresivnejših politik se je hitro končala z državnim udarom. Za vzpon in padec Aristida pa je treba najprej razumeti diktaturo Duvalierjev.
Nato je po mnenju Ivesa Washington spremenil način nadziranja neokolonialističnih držav, tako da je začel financirati volitve.
Vzpon Aristida pa se je zaključil že po osmih mesecih njegovega vladanja z državnim udarom, ki so ga podprle tudi Združene države Amerike. Čeprav se je vrnil na oblast in leta 2000 tudi zopet zmagal volitve, ni ohranil progresivne in protiimperialistične politike.
Ker se je torej Aristid vseeno poskušal izogibati ameriškim zahtevam po privatizaciji in liberalizaciji, so ga v državnem udaru zopet odstavili.
Ameriška nadvlada nad Haitijem sicer sega daleč v preteklost: v čas, ko so ZDA prevzele dolg, ki ga je Haiti moral plačati Franciji kot povrnitev škode ob revoluciji v zameno za njeno priznanje Haitijske države. Razloži Pisanec.
Veliko vlogo pri zagotavljanju ameriške imperialistične politike v Haitiju je odigrala haitijska vojska. Ta je nadomestila ameriške marince, ko so ti leta 1934 končali svojo invazijo.
Ko je Aristide haitijsko vojsko leta 1995 razpustil, je po mnenju Ivesa to vlogo prevzela misija Združenih narodov.
Nadaljujemo z oddajo Južna hemisfera, v kateri se posvečamo Haitiju. Kot smo že omenili, je nasprotovanje tamkajšnji oblasti, ki jo podpirajo ZDA, močno. V zadnjem letu se na haitijskih ulicah neprestano odvijajo protesti. Vendar je opozicija nehomogena in neorganizirana, meni Kim Ives iz medija Haiti Liberte. Največji del opozicije predstavlja gibanje Lavalas, ki je tudi samo razcepljeno.
Drugi del opozicije predstavljajo nekoliko radikalnejši akademiki in študentje ter nevladne organizacije, ki pa nimajo velike podpore, razloži Ives.
Tretja skupina je najbolj revolucionarna, vendar skoraj povsem brez moči, razloži Ives.
Dodaj komentar
Komentiraj