V Južni hemisferi tokrat obeležujemo stoto obletnico izgradnje Panamskega prekopa - približno 80-kilometrske pomorske prometne žile, ki v najožji točki Srednje Amerike povezuje Atlantik s Pacifikom. V oddaji bomo osvetlili burno zgodovino izgradnje prekopa in njegovo soočanje z izzivi 21. stoletja, vključno z načrtovano izgradnjo konkurenčnega prekopa v Nikaragvi. Naši sogovorniki so bili panamska novinarka Ana Cerrud, ameriški novinar in akademik Stephen Kinzer, nikaragovska novinarka Cynthia Membreño in kolumbijski novinar Oscar Ortiz, ki živi v Panami.

Ideja o izgradnji prekopa, ki bi povezoval Atlantski in Pacifiški ocean, obstaja že vse od časa prvih evropskih raziskovalcev nove celine, glavni razlog zanj pa je bilo predvsem skrajšanje dolgotrajne plovbe okoli obal Južne Amerike mimo nevarnega rta Horn. Izgradnja prekopa je na primer plovbo iz New Yorka do San Francisca namreč skrajšala z več kot 30 tisoč kilometrov na 9.500 kilometrov. Pobudo za izgradnjo so na krilih uspeha ob izgradnji Sueškega prekopa v drugi polovici 19. stoletja od Špancev prevzeli Francozi.

Zgodovinski vzorci so pri Panamskem prekopu podobni tistim s Sueškega prekopa z zamudo. Gradili so ga tujci in upravljali z njim. Pojavile so se težnje in po boju lokalnega prebivalstva je prešel v državno last in postal simbol države. Se bo zgodovina ponovila še v Nikaragvi?