V tokratni Južni hemisferi smo se posvetili Miskitom, avtohtonemu srednje-ameriškemu ljudstvu. Poseljeni so na vzhodni obali Nikaragve in Hondurasa, njihova populacija danes šteje okoli 300.000 ljudi. Njihov izvor najdemo v mešanju staroselskega indijanskega ljudstva Sumu z belci in črnci.

V mesecu septembru je po 40 letih prizadevanj Miskitov Ustavna Republika Honduras s predsednikom Profirom Lobo Soso na čelu podelila avtohtonemu ljudstvu 7 odstotkov državnega ozemlja, kar je na primer približno slaba tretjina ozemlja Republike Slovenije. Miskiti v Hondurasu imajo torej prvič v zgodovini svoje uradno ozemlje, čeravno je le-to njihovo že od prihoda belega človeka na območje. Miskiti so v svoji dobrodušni naravi veseli ob tej novici, a kritiki vendarle izpostavljajo številne politične pasti, ki naj bi bile na vidiku onkraj navidezno poštene ponudbe. Potrebno je izpostaviti dva vidika. Prvič. Zagovorniki poteze pravijo, da bo lastništvo avtohtonega ljudstva nad ozemljem preprečilo nadaljnjo deforestacijo in pridobivanje palmovega olja. Številni okoljevarstveniki namreč menijo, da so Miskiti najboljši varuhi borovega in tropskega gozda na območju. In drugič. Kritiki poudarjajo, da so voluharji že za vogalom. Angleško podjetje British Gas Group naj bi namreč po poti lokalnega soglasja na istem ozemlju že v začetku prihodnjega leta začelo tam pridobivati zemeljski plin. Britanci se vračajo v Honduras ali večno vračanje enakega.

Današnja sogovornica je ameriška antropologinja Laura Hobson Herlihy, ki je vrsto let preživela z Miskiti in o njih napisala tudi nekaj knjig.