Neodvisna Republika Somaliland
Na jugu samooklicane samostojne države Somaliland v mestu Las Anod so se pred nekaj več kot desetimi dnevi začeli oboroženi spopadi med vladnimi varnostnimi silami in lokalnim prebivalstvom, ki nasprotuje neodvisnosti Somalilanda. V regiji Sool, katere administrativno središče je Las Anod, zaradi nejasnih meja med de facto samostojnim Somalilandom in avtonomno regijo Puntland, ki je del Zvezne republike Somalije, do podobnih nasilnih spopadov prihaja vse od ustanovitve Somalilanda. Somaliland ima svojo administracijo z glavnim mestom v Hergeisiji, svojo vojsko in denarno valuto, deluje kot neodvisna država, vendar je kot tako ne priznava nobena država ali mednarodna organizacija. Zvezna republika Somalija Somaliland še zmeraj obravnava kot del federacije, čeprav centralna vlada v Mogadišu nima nobenega vpliva nad njegovim upravljanjem. Zaradi jasnosti bomo mi Somaliland obravnavali kot od Somalije ločeno entiteto. Preden se posvetimo aktualnemu dogajanju v Afriškem rogu, bomo predstavili ustanovitev, zgodovino in delovanje Republike Somaliland.
Na koncu devetnajstega stoletja je oblast nad območjem današnjega Somalilanda, ki leži severno od Somalije, dobilo Združeno kraljestvo, oblikoval se je britanski protekorat, ki je dobil ime Britanski Somaliland. Ozemlje današnje Somalije je bilo pod nadzorom Kraljevine Italije, protekorat se je imenoval Italijanski Somaliland. Najprej so se izpod oblasti evropskih kolonizatorjev osvobodili prebivalci Britanskega Somalilanda, ki je neodvisnost razglasil 26. julija 1960. Šest dni pozneje, 1. julija 1960, je neodvisen postal tudi Italijanski Somaliland. Kako se je še na isti dan z združitvijo nekdanjega britanskega in italijanskega ozemlja oblikovala Republika Somalija, opiše Markus Virgil Hoehne, profesor na Univerzi v Leipzigu in avtor knjige Between Somaliland and Puntland: Marginalization, militarization and conflicting political visions.
Pred združitvijo obeh ozemelj in s tem ustanovitvijo Republike Somalije so se predstavniki obeh teritorijev, torej britanskega in italijanskega, dogovorili o ureditvi bodoče nove države. Država je postala parlamentarna demokracija. Med letoma 1960 in 1969 je imel izvršilno oblast predsednik vlade, ki je odgovarjal 123-članskemu predstavniškemu zboru. Vodja države je bil izvoljen predsednik. Obdobje parlamentarne demokracije se je končalo z vojaškim državnim udarom, ki ga je vodil Mohamed Siad Barre. Barre je državi vladal do leta 1991, na začetku brez izrazite opozicije. Leta 1977 je Somalija napadla Etiopijo z namenom, da si priključi regijo Ogaden. Po enoletni vojni, ki se je za Somalijo končala neuspešno, se je odporništvo v državi začelo krepiti. Eno izmed prvih gverilskih gibanj, ki se je oblikovalo v osemdesetih letih, je bilo Somalijsko nacionalno gibanje. Uporniško gibanje je kasneje imelo pomembno vlogo pri ustanovitvi samostojnega Somalilanda.
Po dogovoru med Etiopijo in Somalijo o nepodpiranju gverilskih gibanj v obeh državah je Somalijsko nacionalno gibanje leta 1988 začelo z napadi na večja mesta na severozahodu Somalije. Ti so se razvili v državljansko vojno, v kateri je sodelovalo več odporniških gibanj. Leta 1991 je režim Mohameda Siada Barreja padel, glavno mesto Mogadiš pa so zasedle uporniške skupine, ki so se začele bojevati med sabo. Zaradi nestabilnosti na jugu države in z željo po miru se je na severu pojavila težnja po odcepitvi od združene Somalije. Kot nadaljuje Hoehne, se je Somalijsko nacionalno gibanje zavzemalo za dogovor med uporniškimi gibanji, s katerim bi oblikovali vodstvo skupne države, a zaradi nesoglasij med uporniki do tega ni prišlo. Ozemlje nekdanjega britanskega protektorata, ki je od takrat znano pod imenom Republika Somaliland, je maja 1991 razglasilo neodvisnost.
Iftin Band - Aaway Axdigii aynu isku Ogeyn?
Poslušate oddajo Južna hemisfera na valovih Radia Študent. V prvem delu oddaje smo predstavili pot do razglasitve neodvisnosti Republike Somaliland. Po začetku državljanske vojne in odcepitvi Somalilanda se v Somaliji še vsaj desetletje niso pojavili poskusi oblikovanja centralne oblasti. Na severu, vzhodno od Somalilanda, je bila v odsotnosti politične organizacije na državnem nivoju leta 1998 ustanovljena avtonomna regija Puntland. Ta se je za razliko od Somalilanda že od začetka dojemala kot del bodoče federativne republike Somalije. Ustanovitev in usmeritev Puntlanda, regije, ki je danes v ozemeljskem sporu s Somalilandom, predstavi Omar Mahmood, analitik v mednarodni organizaciji Crisis Group.
Vzrok za ozemeljski spor med Somalilandom in Puntlandom je različno razumevanje temeljev, na podlagi katerih sta se obe politični tvorbi izoblikovali. Somaliland je svoje meje postavil na podlagi kolonialnih mej nekdanjega britanskega protektorata, Puntland pa se je izoblikoval na podlagi klanskih vezi. Konflikti izhajajo predvsem iz dejstva, da ozemlja določenih klanov segajo čez mejo Somalilanda. Problematični sta predvsem obmejni regiji Sool in Sanaag, kjer sicer oboroženi spopadi niso stalni, vendar vsakih nekaj let izbruhnejo večji spopadi za določene kraje.
Regije in mesta so torej razdeljena med različnimi klani oziroma plemeni. V Somalilandu je najvplivnejša tako imenovana družina Isaaq, ki je bila najdominantnejša tudi v Somalijskem nacionalnem gibanju po padcu Barrejevega režima.
Družba v Somalilandu, pa tudi drugod v Somaliji, temelji predvsem na plemenskih vezeh. V prvih letih po ustanovitvi Somalilanda je država delovala izključno na vzpostavljanju soglasij med različnimi klani. Hoehne pojasni, kako je potekalo in do določene mere še danes poteka odločanje v skupnostih, ki so organizirane plemensko.
Politični sistem v Somalilandu je nekakšen hibriden sistem, ki pomeni vpletenost klanov v formalne strukture države. Ustava Republike Somaliland določa predsedniški sistem, v katerem ima izvoljeni predsednik, katerega mandat traja pet let, skupaj s kabinetom ministrov izvršilno oblast. Zakonodajno oblast ima dvodomni parlament, ki ga sestavljata spodnji predstavniški dom in zgornji dom starešin. Vsakega tvori 82 poslancev. V zgornjem domu, imenovanem guurti, sedijo predstavniki klanov, ki jih izvolijo lokalne skupnosti. Šele leta 2002 je bila v Somalilandu vzpostavljena več-strankarska demokracija, v kateri so dovoljene tri stranke. Pred tem je vlada delovala na podlagi koalicij in soglasij med glavnimi klani v državi. Hoehne meni, da več-strankarski sistem v Somalilandu ne deluje.
V Somalilandu so strankarske volitve organizirane vsakih deset let. Na njih se za status stranke poteguje več skupin, ki kasneje lahko delujejo v formalni državni politiki. Strankarske volitve so bile nazadnje načrtovane decembra lani, predsedniške pa novembra. Nobene volitve niso bile izvedene, prišlo je namreč do pravnih nesoglasij glede tega, kdaj bi morale biti posamezne volitve izvedene. Predsednik Muse Bihi Abdi in njegova stranka Kulmiye sta vztrajala, da se morajo najprej organizirati strankarske volitve, šele nato predsedniške. Medtem sta opozicijski stranki Waddani in Stranka za pravičnost in blaginjo trdili nasprotno. Predsednik upa, da bodo z novimi strankarskimi volitvami mandat dobile bolj neizkušene stranke, s čimer bi bila njegova pot do novega mandata lažja.
Ne glede na predsedniške volitve se strankarske volitve konvencionalno izvedejo sočasno z volitvami v lokalnih skupnostih. Politični sistem v Somalilandu niti ne dopušča možnosti, da bi se strankarske volitve izvedle neodvisno od lokalnih, ki so bile prav tako prestavljene. To je še eden od razlogov, zakaj strankarskih volitev decembra lani ni bilo mogoče izvesti. Sistem volitev v Somalilandu natančneje predstavi Mahmood.
26. decembra lani je bil član opozicijske stranke Wadaani Abdifatah Abdullahi Abdi, ki izvira iz klana Dhulbahante, umorjen v mestu Las Anod, kjer od začetka februarja potekajo oboroženi spopadi. Atentati predvsem intelektualcev in državnikov iz klana Dhulbahante, ki so praviloma del državnega aparata Somalilanda, se v mestu in okolici dogajajo redno, vse odkar je administracija Somalilanda leta 2007 nasilno prevzela oblast v Las Anodu. Vzroki za atentate niso jasni, pojavlja se več govoric, najverjetneje gre za spopade med klani. Za vsaj štirideset podobnih umorov ni odgovarjal še nihče, kar je po decembrskem atentatu pripeljalo do nasilnih protestov v Las Anodu, do aktualnega dogajanja, s katerim smo danes začeli.
Najvplivnejši klan v mestu je Dhulbahante, ki je bil že od samega začetka jasen glede tega, da si ne želi neodvisnosti Somalilanda, ampak enotno somalijsko državo. Protesti zaradi atentata so se razvili v spopade med varnostnimi silami Somalilanda in unionističnim lokalnim prebivalstvom. Zaradi obstreljevanja mesta je otežen dostop do vode in elektrike.
O vzrokih za spopade v Las Anodu, zaradi katerih je umrlo že vsaj 57 ljudi, po poročilih Združenih narodov pa jih je bilo zaradi konflikta razseljenih že več kot 80 tisoč, Mahmood.
Kako so se odvijali spopadi v mestu od začetka februarja do danes, opiše Hoehne.
Za razumevanje oboroženih spopadov v Las Anodu je potrebno razumevanje statusa de facto samostojnega Somalilanda, ki je svoje meje določil na podlagi nekdanjih kolonialnih meja. Tako postavljene meje pa ne sovpadajo z dinamičnim dogajanjem v mejnih regijah, kjer si oblast delijo različni klani.
Vir fotografije: Wikipedia
Dodaj komentar
Komentiraj