Na zadnji seji je ekonomsko-socialni svet na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve določil 1,8-odstotno povišanje minimalne plače in s svojo odločitvijo razočaral tako predstavnike sindikatov kot delodajalcev. Predlogu je nasprotovalo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki nas je napotilo na Gospodarsko zbornico Slovenije s pojasnilom, da so njihova stališča v primeru minimalne plače enaka stališčem Zbornice. Sindikati na čelu z Združenjem svobodnih sindikatov in Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije pa so soglašali z zavrnjenim predlogom Združene levice, po katerem bi vlada zvišala minimalno plačo za 5 odstotkov. V kompromisnem predlogu vlada ni upoštevala zgolj rasti cen življenjskih potrebščin kot v preteklih letih, pač pa tudi ostale postavke, ki jih omogoča Zakon o minimalni plači - predvsem gospodarsko rast, zmanjševanje registrirane brezposelnosti in realno produktivnost dela zaposlenih. Stališče Konfederacije sindikatov 90 Slovenije do zvišanja minimalne plače predstavi njihov predsednik Peter Majcen:

Izjava

Odziv delodajalcev pa povzema Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije ZDS:

Izjava

Poglavitni problem, ki so ga ves čas razprave o zvišanju minimalne plače izpostavljali predstavniki delodajalcev, naj bi bil vpliv dviga na zaviranje gospodarske rasti in grožnja nadaljnjemu zaposlovanju. Gospodarske kazalce zadnjih treh let v Sloveniji pojasnjuje Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj:

Izjava

V zgodovini zviševanja minimalne plače pa vseeno ostaja precedens, ki se je zgodil v kriznem letu 2010, ko je takratna vlada v enkratnem koraku zvišala minimalno plačo za 23 odstotkov. Na posledice tega zvišanja se sklicujejo delodajalci, kot pojasnjuje Smole:

Izjava

A po mnenju Vasleta leti 2010 in 2016 nista povsem trivialno primerljivi:

Izjava

Do nasprotnih pozicij pa prihaja predvsem glede tega, katere gospodarske kazalce naj vlada upošteva pri predlogih zviševanja minimalne plače. Predstavniki delodajalcev se sklicujejo na preteklo prakso, po kateri se je minimalna plača zviševala skladno z inflacijo oziroma naraščanjem cen življenjskih potrebščin, ki je bila v letu 2016 0,5-odstotna. Nasprotno pa nekateri ekonomisti in sindikati menijo, da je treba pri presojanju zviševanja minimalne plače upoštevati tudi gospodarsko rast, stopnjo registrirane brezposelnosti in rast produktivnosti dela. Vsi omenjeni kazalci so v zadnjih treh letih ugodni:

Izjava

Analiza Urada za makroekonomske analize in razvoj, UMAR, potrjuje trditve sindikatov:

Izjava

S predpostavko, da bi se povečana produktivnost delavcev lahko neposredno poznala tudi v njihovi denarnici, pa se ne strinja Smole:

Izjava

Prav tako opozarja na to, da niso samo delavci zaslužni za povečanje produktivnosti dela:

Izjava

Majcen zavrača trditve predstavnikov delodajalcev o zaslužnosti za produktivnost:

Izjava

Ne glede na argumente z obeh strani, podatki UMAR-ja dokazujejo dvig produktivnosti v zadnjih treh letih:

Izjava

Delo za sindikate v prihodnosti ostaja. Po mnenju Majcna je zlasti problematično tudi vključevanje dodatkov k plači v osnovno minimalno plačo:

Izjava

Vlada je tako dvignila minimalno plačo za približno 14 evrov bruto, zadovoljen ni nihče. Delodajalci grozijo z odpuščanji, prekarizacijo in robotizacijo v prihodnosti. Sindikati se zavzemajo za širši pogled na minimalno plačo in podpirajo stalno formulo za letni izračun, ki bi poleg rasti cen življenjskih potrebščin upoštevala tudi gospodarsko rast, stopnjo brezposelnosti in produktivnost dela.

Delavci in delavke, ki prejemajo minimalno plačo, pa so vsaj začasno na boljšem. Za celih devet evrov mesečno.

Kultivirala je vajenka Neja.