Ena država, več sistemov – ena izjava, več problemov
Premier Janez Janša je z izjavo, da s Tajvanom potekajo pogovori o izmenjavi predstavništev, zaostril kitajsko-slovenske odnose. V daljšem intervjuju za indijsko nacionalno televizijo Doordarshan, v katerem je beseda sicer tekla predvsem o slovensko-indijskih odnosih in ki se je zgodil ob 30. obletnici indijskega priznanja Slovenije, je Janša razburil s stališčem, da se lahko Tajvanci svobodno in brez kakršnih koli pritiskov odločijo o usodi naroda ter da bi slovenska vlada tako sprejeto odločitev podprla.
Prav tako je Janša zatrdil, da Slovenija vzpostavlja medsebojno predstavništvo s Tajvanom. Z zunanjega ministrstva nam do zaključka redakcije sicer niso odgovorili, kakšna je časovnica vzpostavitve tega predstavništva.
Janševe izjave so v jasnem nasprotju s svetovnim soglasjem, ki kot zastopnico Kitajske v mednarodni skupnosti prepoznava zgolj Ljudsko republiko Kitajsko in ne ostankov oblasti v državljanski vojni poraženega Čanga Kajška na tajvanskem otoku. Ker je v mednarodnih odnosih in skupnosti splošno sprejeto pravilo, da je Ljudska republika Kitajska ena država, ki ima več sistemov, je Kitajce lahko začudilo Janševo imenovanje Tajvana kot »sosednje države« Kitajske.
Podobne izjave si je Janša privoščil že v preteklosti. Še preden je prvič postal predsednik vlade, je zagovarjal pravico tajvanskega ljudstva do samoodločbe in zato leta 2000 prejel nagrado tajvanskega zunanjega ministrstva.
Opozicijske stranke SD, LMŠ in SAB so vložile zahtevo za sklic izredne seje odbora za zunanje zadeve, saj ocenjujejo, da so tovrstne izjave nevarne in le še zaostrujejo že tako razgrete odnose med Litvo in Kitajsko. Litva, ki sicer priznava Ljudsko republiko Kitajsko, na plošči na pročelju tajvanskega predstavništva v Vilni namreč dopušča zapis Taiwan namesto Taipei, kot je uveljavljeno drugod po svetu. Trojica opozicijskih strank Janši očita tudi nespoštovanje zunanjepolitičnih aktov in neupoštevanje odločitev državnega zbora, ki sprejema Deklaracijo o zunanji politiki. Predsednik Borut Pahor je po drugi strani skušal umiriti situacijo in poudaril, da sta Evropska unija in Slovenija zavezani politiki ene Kitajske.
Na kitajskem zunanjem ministrstvu so v odzivu Janši odgovorili, da je Tajvan nedeljiv del kitajskega ozemlja in da glede tega velja soglasje mednarodne skupnosti. To je tudi politični temelj odnosov med Kitajsko in Slovenijo ter Kitajsko in preostalo Evropo. Dodali so, da nihče ne bi smel podcenjevati odločenosti in zmožnosti kitajskega naroda, da varuje svojo nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost. Tajvansko zunanje ministrstvo pa se je slovenskemu predsedniku vlade zahvalilo tako, kot sam ureja večino slovenskih diplomatskih odnosov – prek Twitterja.
Janšev intervju pa očitno nima samo strogo diplomatskih, temveč tudi gospodarske posledice. Na Slovensko-kitajskem poslovnem svetu, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, trdijo, da imajo Janševe izjave že učinke na gospodarstvo. Nekatera podjetja, ki sodelujejo s Kitajsko, naj bi že prejela preklice pogodb in naročil, odločitve o ukinitvi fizične ali spletne prodaje izdelkov ter izstope iz že dogovorjenih poslovnih naložb. Generalna sekretarka sveta Nina Pejič je za portal N1 povedala, da je vrednost vseh odpovedanih pogodb, ki so jih do sedaj prijavila podjetja – ta se poimensko sicer ne želijo izpostavljati – več kot 4,1 milijona evrov. S Slovensko-kitajskega poslovnega sveta se na našo prošnjo za podrobnejša pojasnila domnevnih sankcij Kitajske do zaključka redakcije niso odzvali.
Kot pojasnjuje Marko Hočevar, raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, ima Kitajska na voljo številne gospodarske sankcije, ki jih lahko uvede proti Sloveniji.
Če so posledice Janševih protikitajskih izjav za Slovenijo za zdaj zgolj v obrisih, je Litva že doživela kitajske sankcije zaradi svoje podpore Tajvanu. Odnosi med Litvo in Tajvanom so se močno izboljšali leta 2020, ko so nekateri pomembni politiki podpisali peticijo predsedniku države Gitanasu Nausėdi, da podpre članstvo Tajvana v Svetovni zdravstveni organizaciji. Le leto kasneje se je Litva odločila za odprtje diplomatskega predstavništva v Tajvanu, ta pa je dobil svojo ambasado v Litvi. Kot omenjeno, uradni Peking ni zadovoljen s poimenovanjem predstavništva kot tajvanskega, namesto da bi bil poimenovan po glavnem mestu Tajpeju. Litvansko-kitajski spor jezi tudi nekatera velika nemška podjetja, ki jim kitajska blokada Litve ekonomsko škoduje. Zato predvsem avtomobilska industrija pritiska na litvanske oblasti, da stopijo korak nazaj, in jih poziva, naj konstruktivno rešijo problem.
Poimenovanje predstavništev po Janševem mnenju sicer ni nič takega, čemur bi morali namenjati pretirano pozornost.
Ker se Kitajski poimenovanje predstavništev zdi pomembno, je zaostrila postopek carinske izmenjave z Litvo in poskusila preusmeriti del gospodarstva prek drugih držav Evropske unije. Po podatkih kitajskega časnika South China Morning Post se je izvoz Litve na Kitajsko decembra zmanjšal za več kot 91 odstotkov, kar potrjuje očitke Litve o kitajskem embargu. Poslabšali so se tudi meddržavni odnosi, kar se kaže v tem, da so litvanski diplomati zapustili Kitajsko. Ob tem Hočevar izpostavlja specifičen položaj baltskih držav v odnosu do Rusije.
Po poročanju londonskega časnika Financial Times, ki se sklicuje na anonimne vire, naj bi ameriški diplomati litovskim kolegom svetovali, naj vendarle popustijo in preimenujejo predstavništvo. Bela hiša je to uradno zanikala in izrazila podporo suverenim odločitvam Litve. Kot razlaga Aleksandar Matković z Inštituta za ekonomske vede v Beogradu, je to odraz ameriške dvojne igre do Kitajske.
Da se Slovenija ravna po ameriških interesih, je nakazal tudi obisk zunanjega ministra Mika Pompea na Bledu avgusta 2020. Zunanji minister v administraciji prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa je s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem podpisal izjavo o varnosti 5G-omrežij, kmalu za nami pa je k izjavi pristopila tudi Litva. Čeprav v izjavi nista bila omenjena Kitajska niti njen tehnološki ponos Huawei, očitno nasprotuje uveljavljanju Huaweieve tehnologije pri nas. Slovenija je kot članica Nata vendarle zavezana k temu, da precej spoštuje spremembe politike Združenih držav do Kitajske.
Tako kot prihaja do razlik med uradno in realno politiko med ZDA in Kitajsko, se to dogaja tudi s Slovenijo. Janševe izjave moramo zato umestiti v ta kontekst.
Odnos Evropske unije do Kitajske je še bolj zapleten, saj nima enotne zunanje politike. Kitajska sodeluje s posameznimi državami, te pa skrbijo predvsem za lastne gospodarske interese, kakor je razvidno iz primera odziva nemškega gospodarstva na litvansko odprtje tajvanskega predstavništva.
Čeprav je Janša s svojimi izjavami, katerih cilj je vedno polarizacija zavoljo polarizacije, uspel dregniti v velesilo, ki se z desničarji ne pogovarja prav rada in namesto tega razkazuje svoj rastoči gospodarski vpliv, to glede na trende v svetu sploh ni poseben eksces. Pred nekaj meseci je Tajvan celo prvič uradno obiskala kar delegacija Evropskega parlamenta. Ker odnos s Kitajsko zaostrujejo ZDA, ki so tako ali tako vedno potihem gojile vezi s Tajvanom, se je Janša tudi tokrat izkazal predvsem kot dober funkcionar Nata. Po svojih diplomatskih sposobnostih nenazadnje nikdar ni zares slovel.
Kultivirala sta vajenec Blaž in Martin.
Dodaj komentar
Komentiraj